Vlada se je včeraj seznanila z informacijo glede števila zaposlenih in plač v javnem sektorju v zadnjih štirih letih ter ključnimi izzivi plačnega sistema v javnem sektorju. Vladni pogajalski skupini je naložila, naj s tem še ta mesec seznani reprezentativne sindikate javnega sektorja.

Po sredinem koalicijskem vrhu, kjer se je pozornost koalicije vrtela okoli razmer v zdravstvu, bo danes na mizo koalicijskih partnerjev romala vsebina zaveze za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Vsebovala bo časovnico zakonodajnih in izvedbenih ukrepov do leta 2025. Koalicijski poslanci bodo podpise k zavezi podali do naslednjega tedna.

Koalicija bo v sredo na Brdu pri Kranju začrtala izhodišča za več reform, v ospredju bo predvsem zdravstvena reforma. Premier Robert Golob si ob tem želi enotnosti koalicije, po njegovih besedah bodo tako po opravljeni razpravi oblikovali aneks h koalicijski pogodbi, za katerega si želijo, da ga podpišejo tudi vsi ministri in koalicijski poslanci.

V koaliciji večjih napetosti pred koalicijskim vrhom ni zaznati, aktualno razmerje moči pa je zagotovilo, da bo koalicija ostala v dosedanji obliki, ocenjuje analitik Andraž Zorko. V pogovorih poslanca Anžeta Logarja z različnimi sogovorniki o platformi oz. "konvenciji za prihodnost" pa vidi predvsem poskus deradikalizacije SDS po letu porazov.

»Kot družba smo še vedno izrazito razklani, pri čemer se zazdaj vlada ne trudi dovolj, da bi to začeli presegati,« meni nekdanji predsednik vlade dr. Miro Cerar

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je napovedal, da novele zakona o finančni upravi, zoper katero je državni svet izglasoval veto, ne bodo podprli na vnovičnem glasovanju v državnemu zboru.

Po več kot pol leta je javnomnenjska podpora vlade opazneje padla, prav tako tudi največji vladni stranki. Rekonstruirana vlada, ki jo bodo poslanci izvolili naslednji teden, je pred resnimi izzivi, kako se lotiti napovedanih reform, saj je pričakovati trenja ne le med posameznimi koalicijskimi strankami, ampak tudi s posameznimi družbenimi skupinami.

Komaj čakam leto 2024! Takrat bo vse bolje! R. Golob bo letos marsikaj reformiral! Naj gredo reforme v pravo smer, podprli ga bomo z vsemi štirimi! Upam, da ve, da ne sme zgrešiti, saj bomo potem to vsi čutili in – kriv bo. Malo nas skrbi, da je ob napovedi sprememb Golob takoj dodal: ne more obljubiti, da bodo vse reforme uspele, zagotovo pa se jih bodo lotili.

Pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora se danes začenjajo zaslišanja devetih kandidatov za ministre v nekoliko preoblikovani vladi Roberta Goloba. Ta bo po novem imela 19 ministrstev in en vladni urad, ob tem se štirim ministrstvom spreminjajo dosedanja področja, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvo.

Poslanci SD se želijo s premierjem Robertom Golobom pogovoriti o njihovi vlogi ob dogajanju ob odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar. Zatrjujejo, da SD z ministričinim odstopom nima nič, a da je bilo preveč "insinuacij in govoric", zato iz spoštljivosti do koalicijskih partnerjev kot edino primerno ocenjujejo, da se pogovorijo.

Premier Robert Golob je po današnji seznanitvi DZ z odstopom šolskega ministra Igorja Papiča in infrastrukturnega ministra Bojana Kumra v DZ vložil listo devetih ministrskih kandidatov, so za STA potrdili v kabinetu predsednika vlade. Zaslišanja kandidatov pred delovnimi telesi DZ bodo potekala v četrtek in petek.

Vlada Roberta Goloba je ob nastopu mandata 1. junija razrešila več direktorjev direktoratov, uradov in organov v sestavi posameznih ministrstev in na njihove položaje imenovala vršilce dolžnosti. Tudi po pol leta vlade več kot 50 direktorjev svojo funkcijo še vedno opravlja s takšnim statusom, večim je vlada tak status še podaljšala.

Trije častni streli za Janeza Zemljariča, nekdanjega šefa zločinske Udbe, so posmeh njenim žrtvam in sramota za slovensko vlado, ki jih je odobrila.

Vlada z odločitvijo, da se nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča pokoplje z vojaškimi častmi, »krši naše pravice do človekovega dostojanstva in predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe,« v imenu Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja piše Andrej Aplenc, nekdanji zapornik na zloglasnem Golem otoku.

Igor Papič in Bojan Kumer sta podala izjavi, da s sredo odstopata s funkcij ministrov za izobraževanje in infrastrukturo. Danes namreč v veljavo stopa spremenjen zakon o vladi, s čimer bo odprta pot za reorganizacijo vlade. V njej bosta ministra prevzela vodenje novih resorjev, zato sta morala s sedanjih funkcij odstopiti.

V uradnem listu bodo predvidoma še danes objavljeni zakoni, ki so jim volivci na novembrskih referendumih prižgali zeleno luč. V sredo bodo tako v veljavo stopile tudi spremembe zakona o vladi, ki bodo prinesle njeno reorganizacijo. Listo kandidatov, ki bodo ob tem zasedli ministrska mesta, bo premier Robert Golob v DZ poslal v začetku januarja.

Podpora vladi Roberta Goloba je v decembrski anketi Mediane za POP TV padla za skoraj šest odstotnih točk, podpira jo 53,5 odstotka anketirancev. Vladi ob tem nasprotuje 32,2 odstotka vprašanih. Najvišjo podporo še naprej beleži stranka Gibanje Svoboda, ki bi jo, če bi bile volitve to nedeljo, obkrožilo skoraj 30 odstotkov vprašanih.

Minimalna plača se bo glede na trende, ki se kažejo v gospodarstvu, v naslednjem letu zvišala za 100 evrov neto mesečno, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec. "Gre za najvišji skok minimalne plače v zadnjem desetletju," je pojasnil. Trenutno je minimalna plača pri nekaj več kot 778 evrov neto.

Predsednik vlade Robert Golob še nima kandidata za notranjega ministra. Kot je včeraj napovedal za Odmeve TV Slovenija, za ta teden načrtujejo oblikovanje širšega nabora kandidatov, čez praznike pa bi se lahko dogovorili, s kom bi šli naprej. Sicer pa je zatrdil, da vsi ostali ministri ostajajo, z izjemo sprememb, ki jih predvideva zakon.

Podpora vladi, ki je po raziskavi Vox populi za časnika Dnevnik in Večer novembra narasla, je v decembrskem merjenju znova padla. Delo vlade je kot uspešno ocenilo 49,3 odstotka vprašanih. Padla je tudi podpora vsem parlamentarnim strankam. Približno 45 odstotkov vprašanih pa ocenjuje, da je bil odstop ministrice Tatjane Bobnar utemeljen.