V ZDA bodo 3. novembra potekale vmesne volitve, ki nastopijo približno na polovici štiriletnega mandata predsednika države oziroma dve leti po predsedniških volitvah. Običajno so zgovoren pokazatelj uspeha ali neuspeha trenutnega predsednika.

Ankete po navedbah več ameriških medijev kažejo na skoraj neizogibno demokratsko večino v predstavniškem domu, medtem ko bo bitka za senat bolj tesna. Večina v senatu bo za demokrate "težje dosegljiva, čeprav ne nemogoča", je v komentarju za STA ocenil mednarodni pravnik in izredni profesor z Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal.

V senatu je trenutno 53 republikancev in 47 demokratov, ki morajo pridobiti štiri sedeže, če želijo prevzeti večino. Nahtigal opozarja, da morajo ob tem ohraniti sedeže v Michiganu, New Hampshiru in Georgii, sicer pa bodo po njegovem najpomembnejše volitve za senatorje potekale v Severni Karolini, Mainu in Ohiu, na Aljaski, v Teksasu, Iowi in morda celo Kansasu.

Osrednja figura ameriške politike medtem ostaja predsednik Trump - čeprav ga ne bo na volilnih lističih, je podpornikom tudi sam dejal, naj si to zamislijo.

Nahtigal meni, da je veliko ljudi v ZDA po skoraj polovici Trumpovega drugega mandata nezadovoljnih s prelomljenimi obljubami glede inflacije, družbenega blagostanja in neskončnih vojn.

Po Nahtigalovi oceni bo sicer treba počakati končne izide, saj so "napovedi v preteklih volilnih ciklih spregledale ali podcenile vrsto pomembnih elementov odločanja". Dodal je, da v ozadju poteka velika mobilizacija z obsežnimi finančnimi vložki bogatih podpornikov vlade. Med njimi je najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki je po navedbah medijev v ZDA v predvolilno kampanjo vložil več kot 350 milijonov dolarjev.

Kljub temu kaže, da bodo Trumpovi republikanci na vmesnih volitvah doživeli poraz. Več republikanskih kandidatov se je skušalo v kampanji distancirati od predsednika in njegovih politik, denimo trgovinske vojne s Kanado ali vojne proti Iranu.

Zapuščajo ga mnogi volivci s poreklom iz Latinske Amerike, tudi zaradi agresivne politike proti priseljencem, zmanjšuje se vpliv izraelskega lobija AIPAC, nezadovoljstvo se odraža celo v tradicionalno republikanskih predelih ZDA, kot je Teksas, je še poudaril Nahtigal.

Meni sicer, da bo Trumpovo gibanje Naredimo Ameriko spet veliko (ang. Make America Great Again - Maga) tudi v primeru občutnega poraza "ostalo pomemben družbeni in politični dejavnik v ZDA", in da podobno velja za sprego s tehnološkimi velikani.

"Ker so ameriški volilni cikli kratki in intenzivni, se bo začelo iskanje novih kandidatov v najožjem krogu Trumpovih naslednikov, a večjega odmika od že vzpostavljene ideologije v bližnji prihodnosti še ne gre pričakovati," je dodal.

Glede sprememb, ki bi jih lahko prinesel poraz republikancev, je Nahtigal izpostavil vrsto preiskav in drugih nadzornih mehanizmov, ki jih lahko ob Trumpovem vse bolj samovoljnem delovanju sproži kongres, če bodo demokrati dobili večino.

Ob tem je opozoril, da so se pooblastila v zadnjih desetletjih koncentrirala v rokah predsednika in izvršne veje oblasti. "Nedavno je harvardski politolog Steven Levitsky objavil analizo, po kateri so ZDA zdrsnile pod prag demokracije v kompetitivni avtoritarni sistem. Ključni kazalci so instrumentalizacija pravosodja, FBI, napadi na avtonomijo univerz, medijev in drugih avtonomnih organizacij," je dodal.

Nahtigal meni, da bo "v primeru jasno izražene volje državljanov v ZDA potrebna obsežna prenova institucij, ekonomskih in socialnih politik", in da so vmesne volitve morda lahko začetek novih širokih družbenih zavezništev. Dodal je, da ZDA "potrebujejo obsežno ekonomsko in socialno rekonstrukcijo v pogojih naprednega gospodarstva 21. stoletja", po vzoru programa New Deal v 30. letih prejšnjega stoletja.

Ne glede na izid volitev v ZDA se bo na globalni ravni nadaljevalo nelagodje med velikimi in srednje velikimi silami, okvirja za sodelovanje v okviru ZN ali v drugem globalnem formatu za bolj uravnotežen, vključujoč in trajnosten globalni razvoj pa še naprej ni na vidiku, ocenjuje Nahtigal.

"Ne smemo spregledati in podcenjevati prizadevanj mnogih držav in družb po svetu. (...) Mednarodno pravo in multilateralne institucije kljub vsem konfliktom ohranjajo svojo vlogo in pomen, četudi niso po godu tej ali oni velesili," je poudaril.

EU mora medtem po njegovi oceni nadaljevati s krepitvijo strateške avtonomije in zelenega prehoda, čeprav gre za zahteven projekt. Hkrati pa mora biti bolj pozorna na najbolj ranljive dele svojega prebivalstva, na kar opozarjajo nedavni dogodki v Franciji in drugod po Evropi.