Med največjimi »dosežki« Golobove vlade je zakon, ki odreja obvezno »štempljanje« na delovnem mestu; po posegu v človekove svoboščine bi ga lahko primerjali s policijsko uro v času zadnje Janševe vlade. Pišemo, kaj vse je vplivalo na razočaranje ljudi nad premierjem, ki so mu aprila lani namenili rekordno volilno podporo.
Pred letom dni je bil premier Robert Golob še trdno v sedlu. Stranka se je zelo dobro odrezala na lokalnih volitvah, vlada je dobila vse tri referendume. Zmagoslavje je prekinil odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je nato v državnem zboru premierja obtožila političnih vplivov na policijo, kar pa se še ni odražalo na javnomnenjskih anketah.
Po raziskavi agencije Mediana je Golobova Svoboda še vedno kraljevala, saj ji je svoj glas dalo več kot 34 odstotkov vprašanih. Sledila je SDS Janeza Janše z 18,7 odstotka, za njo pa NSI s 7,2 odstotka, SD s 6,5 odstotka in Levica s 3,6 odstotka. Delo vlade je pozitivno ali zelo pozitivno ocenilo 45 odstotkov, negativno pa 26,3 odstotka vprašanih.
Po enem letu je Golobova vlada izgubila zaupanje ljudstva, saj jo negativno ocenjuje več kot polovica vprašanih (54,5 odstotka), pozitivno pa le še 16,8 odstotka. Na prvo mesto se je spet zavihtela SDS, ki jo podpira 20,8 odstotka vprašanih, Svoboda pa je padla na 13,4 odstotka. Sledijo SD z osmimi odstotki, Levica s 4,7 odstotka in NSI s 4,5 odstotka.
Okoli tretjina je neopredeljenih, pred letom dni jih je bilo manj kot 20 odstotkov. Padanje podpore največje vladne stranke je začelo skrbeti celo njihove koalicijske partnerje SD, ki se bojijo političnih posledic, ko se bo Svoboda med padanjem srečala z njihovo stranko.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
