Zagorc, sicer profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Saša Zagorc, je v seriji tvitov opisal sestanek na ministrstvu za notranje zadeve o migracijah in zakonu o tujcih lansko poletje. Na posvet je notranji minister Aleš Hojs povabil več vidnih pravnikov, med njimi tudi Zagorca in Svetliča.
»Tema je bila zelo občutljiva, razvpita 10.a in 10.b člen zakona o tujcih ter t.i. kompleksne migracije, in že predmet ustavno-sodne presoje, ki ni šla v prid stališčem ministrstva,« piše Zagorac o sestanku. Med povabljenimi strokovnjaki je po njegovem »najbolj štrlel ven iz skupine nek pravni filozof«, kot opiše Svetliča.
O Svetličevem nastopu je Zagorac zapisal: »Bila je zelo splošna intervencija, nekakšen poskus filozofske osmislitve migracij v 21. stoletju in vloge države pri regulaciji migracij. Nič posebnega in še ne slišanega – tudi nič koristnega, če smo iskreni – ni bilo v razvlečenem ekspozeju, vse dokler niso zadonele za omizjem naslednje besede, povzemam po spominu: ‘Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!’«
Ostali udeleženci posveta so bili ob tem menda pretreseni, minister Aleš Hojs pa je brž izjavil: »No, no, streljali na ljudi pa ne res ne bomo!«
»V tistem kratkem presenetljivem in presunljivem trenutku, ki bi bil načeloma pozabljen za vse večne čase, se je še celo sicer robati in često primitivni minister Hojs zdel kot emanacija miroljubnega aktivista, navkljub zelo ostri in omejevalni migracijski politiki, ki jo je zastopal še 5 minut pred tem,« piše Zagorac.
Pravnik dodaja, da si je že na tem posvetu, ko je te besede slišal, dejal, da bo to obelodanil, samo, »če bi bil ta ‘pravni filozof’ kadarkoli na poti, da prejme neko državno-pravno priznanje za svoje delo in bi zaradi tega imel možnost uradno vplivati na delovanje in razvoj države, v kateri živim«. Sicer bi tiho, pravi Zagorc, a je ta teden, ko je predsednik republike Borut Pahor Svetliča predlagal za novega ustavnega sodnika, »žal prišel čas, da to zgodbo povleče iz predala«.
Svetlič: Trdil sem diametralno nasprotno
Med tem se je za več medijev odzval tudi Svetlič. Kot je navedel, je nad izjavo Zagorca ogorčen. "Trdil sem diametralno nasprotno: za vsako ceno je treba najti pravno rešitev, ki bo kar se da zmanjšala možnost eskalacije nasilja na meji, ki neizogibno vodi v kršitev človekovih pravic. To je bil edini namen sestanka na ministrstvu, na katerega je bil vabljen tudi kolega Zagorc. Problem je, da bo država uporabila vsa, tudi najbolj brutalna sredstva, če pride do tega, da bo njen obstoj ogrožen - in to velja tako za absolutistično kot postmoderno državo. To je prva stvar, ki nas mora skrbeti," je zapisal.
Kakšno je njegovo mnenje glede pravne regulacije migracij, pa je razvidno iz njegovih znanstvenih in strokovnih člankov, je zatrdil. Sprašuje se, zakaj se Zagorc ni oglasil, preden je bil predlagan za ustavnega sodnika? "Rekel bi le, da teoretska razhajanja ne opravičujejo takih ravnanj," je za medije navedel Svetlič. Dodal je še, da nima računa na Twitterju, bo pa podrobnosti z veseljem pojasnil na torkovi javni predstavitvi v predsedniški palači.
V uradu predsednika republike so za STA pojasnili, da informacij o takih Svetličevih izjavah nimajo. Pričakujejo pa, da bo vse, kar se omenja v javnosti, kandidat pojasnil na predstavitvi za javnost. Kot so poudarili, so ravno temu namenjene javne predstavitve, ki jih je predsednik republike uvedel v letu 2016. "Predstavitve so povečale preglednost in kakovost postopkov izvolitev visokih državnih funkcionarjev ter okrepile zaupanje javnosti. Omogočajo tudi, da se javnost s kandidati spozna, še preden o njih dokončno odloči DZ," so navedli.
Svetlič je sicer pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njegovo temeljno raziskovalno področje predstavljajo filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija, piše v objavljenem življenjepisu.
