dreamstime_m_129532071 Odkrito.si

5 barvnih kombinacij, na katere niste pomislili

Nikolaj »Kolja« Barkhatov Svet24.si

VIDEO in FOTO: Triletnega Koljo iskalo več kot ...

plesen Svet24.si

To se zgodi, če živiš v toksičnem okolju!

mladen grgic Svet24.si

Nepričakovano odstranjen s kopališča v ...

sveča, dan žalovanja, magnitogorsk, eksplozija plina Svet24.si

Uroša po devetih mesecih našli pod Kredarico

Cameron Boyce Najstnica.si

Cameron Boyce je pred smrtjo posnel ta video

Nuša in Frenk Derenda Njena.si

Mož Nuše Derenda opazno shujšal

Slovenija

Slepa ulica na Grimsovi komisiji za ustavne spremembe glede imenovanja vlade

Deli na:
Slepa ulica na Grimsovi komisiji za ustavne spremembe glede imenovanja vlade

Foto: Bobo

Ustavna komisija DZ je prvo sejo, na kateri je bil na mizi predlog SDS za začetek postopka ustavnih sprememb za poenostavitev postopkov imenovanja vlade, prekinila brez sklepov, saj se niso mogli poenotiti o postopku obravnave. Tako niso glasovali niti o sklepu za začetek postopka sprememb ustave niti o sklepu za ustanovitev strokovne skupine.

Danes je bilo od prisotnih poslancev na ustavni komisiji slišati očitek, da SDS predlaga identičen osnutek ustavnega zakona kot v prejšnjem mandatu, na katerega so tudi ustavni pravniki, ki so jih tedaj imenovali v strokovno skupino, že podali pripombe in izoblikovali kompromisni predlog.

A poslanci se tedaj niso mogli poenotiti glede predloga, ki bi dobil potrebnih 60 glasov v DZ, zato je postopek ugasnil s koncem mandata. Kot je danes dejal poslanec SMC Jani Möderndorfer, bi lahko pri sedanjem predlogu že upoštevali pripombe iz prejšnjega mandata.

Danes se niso mogli zediniti, o katerem sklepu pravzaprav glasovati. Predsednik komisije Branko Grims (SDS) je sicer večkrat spomnil, da obravnava predloga pomeni le odprtje postopka, ne pa tudi glasovanje o predlogu ustavnega zakona, ki se lahko v postopku spreminja oz. se išče kompromis, saj je za spremembo ustave potreben visok konsenz.

Poslanci koalicijskih strank, ki so kritizirali tudi samo vsebino predloga SDS, so nasprotovali Grimsovi nameri, da bi brez razprave o vsebini najprej glasovali o predlogu sklepa, da do 21. junija predlagajo kandidate za člane strokovne skupine, šele zatem pa razpravljajo in oblikujejo predloge.

Opozorili so, da so ugledni ustavni pravniki, ki so jih v minulem mandatu imenovali v strokovno skupino pri identičnem predlogu, že podali svoje pomisleke in bi bilo ponovno imenovanje strokovnjakov nesmiselno. Predlagali so, med drugim vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, da pridobijo že podana mnenja strokovnjakov in nato razpravljajo. Grims je sicer spomnil, da so ta mnenja že iz prejšnjega mandata javno dostopna v sistemu DZ.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je medtem dejala, da je razprava o sami vsebini ustavnih sprememb pomembna, saj so v sedanjem sklicu DZ tudi novi poslanci, nenazadnje iz največje vladne stranke.


Grims je medtem opozoril, da je vsebinsko enak predlog za spremembo ustave v enem mandatu možno obravnavati le enkrat. Kljub temu, da predlog SDS - sodeč po današnjih govorcih - nima zadostne podpore, pa se vendarle strinjajo, da so spremembe pri postopkih imenovanja vlade smiselne in tako postopka danes niso zapečatili. Tudi poslanka LMŠ Tina Heferle je dejala, da predlog SDS sicer ni dober, bi pa bilo smiselno razpravljati o spremembah ustave na tem področju.

Tako je Grims prisluhnil predlogu vodje poslancev SD Matjaža Hana, da si vzamejo nekaj premora in pred glasovanjem še premislijo ter se dogovorijo o postopkih.

SDS sicer predlaga, da bi novo vlado namesto po dvofaznem imenovali po enofaznem postopku in jo tako dobili prej kot po vsakih dosedanjih volitvah, ko je do imenovanja vlade prišlo po dveh ali treh mesecih. Prav tako je po njihovem mnenju treba okrepiti vlogo mandatarja, ki je odgovoren za pripravo programa dela vlade in izbor ministrske ekipe.

Zaslišanja kandidatov za ministre v DZ so v veliki meri nepotrebna in predstavljajo le dodaten teden zamude pri oblikovanju vlade, ocenjujejo v SDS. Predlagajo, naj predsednik vlade sam odloča o imenovanjih in razrešitvah ministrov, pod pogojem, da v enem mandatu ne spremeni več kot ene tretjine vladne ekipe. Če želi predsednik vlade uveljavljati večje spremembe, mora le-to vezati na vprašanje zaupnice celotni vladi.

Po predlogu bi predsednik republike predlagal kandidata za predsednika vlade, ki bi v 15 dneh državnemu zboru posredovati predlog liste kandidatov za ministre. Predsednika vlade bi skupaj s kandidatno listo ministrov DZ na javnem glasovanju volil z večino glasov vseh poslancev.

Od koalicijskih poslancev je bilo glede vsebine slišati predvsem nasprotovanje predlogu za ukinitev zaslišanj kandidatov za ministre v DZ. Prav tako kot vlada v svojem mnenju pa so opozarjali, da bi način imenovanja ministrov po predlagani ureditvi dejansko uvedel dve vrsti ministrov, in sicer ministre, ki bi jih imenoval DZ, in ministre, ki bi jih imenoval predsednik vlade.

Vlada se sicer strinja z ugotovitvijo SDS, da veljavni sistem lahko podaljšuje potrebni čas za oblikovanje nove vlade. Vendar pa ima obstoječa ureditev še druge pomanjkljivosti, ki se jih predlog za spremembo ustave po oceni vlade ne dotika. Kot so pojasnili, predlog ne odpravlja sistemsko napačne ureditve kot ostanka bivšega skupščinskega sistema, ki dejansko krni ustavno načelo delitve oblasti, ampak jo ohranja v spremenjeni obliki, zaradi česar vlada predloga za spremembo ustave v tem delu ne podpira.

Loading...