Po besedah rektorja Nove univerze Petra Jambreka je prva izdaja komentarja k slovenski ustavi izšla leta 2002, leta 2011 je bila dopolnjena, tokrat pa je izšla tretja, prenovljena izdaja.
Urednik Matej Avbelj je povedal, je šlo pri izdaji novega komentarja za neke vrste nacionalni projekt, saj je komentarje oblikovalo 57 avtorjev. Delo je nastajalo dve leti, razdeljeno pa je v dva dela. Prvi, obsežnejši, je posvečen človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam z izrazitim poudarkom na njihovi uporabi v praksi. Drugi del pa je osredotočen na ustavnopravno analizo državne ureditve. Poleg v knjižni obliki bo komentar živel v e-verziji, ki jo bodo sproti posodabljali, čez pet let pa bo oblikovan v novo knjižno obliko.
Prve točke komentarja k posameznemu členu ustave so po besedah Avblja posvečene temu, kako je člen nastal, ali se je spreminjal in kako ga umestiti v evropski in mednarodni kontekst. Nato se avtorji člena lotijo po analitični plati, na koncu pa se opredelijo do tega, kaj je do zdaj ustavno sodišče razvilo iz člena, kje so praznine in kako bi se lahko v prihodnje razvijala ustavnosodna praksa.
Po oceni predsednika republike Pahorja je novi komentar ustave izjemno pomemben dosežek z vidika razvoja ustavnopravne znanosti, še bolj pa je pomemben za prakso naših sodišč, zlasti za delo ustavnega sodišča. Izrazil je upanje, da bo v pomoč tudi tistim, ki so dolžni skrbeti za spoštovanje ustave, med drugim predvsem državni upravi.
Skupaj s še nekaterimi govorniki je spomnil, da smo Slovenci z ustavo dokončno dobili svojo državo in demokracijo. "Ocenjujem, da pomenu ustave za naš demokratični in državotvorni razvoj pripisujemo premalo splošne pozornosti. Današnja predstavitev drugega komentarja ustave vsaj deloma odpravlja ta primanjkljaj splošne pozornosti in zanimanja za razvoj ustavnosti v Sloveniji," je dejal. Opozoril je še, da moramo kot nacija in kot država storiti več za to, da se spomnimo, da ne demokracija ne lastna država nista bili zgodovinsko samoumevni. Avbelj pa je opozoril tudi na nujnost spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, ki se jih po njegovih besedah vedno ne spoštuje.
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je menil, da komentar ustave ni le običajna knjiga, prav tako ne običajno znanstveno delo. "Je ustavnopravni dosežek nacionalnega pomena," je dejal. Po njegovih besedah je prav komentar ustave knjiga, ki jo na ustavnem sodišču največkrat vzamejo s svojih polic.
Pobudnik celotnega projekta, nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm pa je opozoril, da je Slovenija sploh prva in edina država od držav nekdanje Jugoslavije in novo nastalih držav Vzhodne Evrope, ki je izdala komentar ustave. To po njegovem kaže, za kako velik dosežek gre.