Bratuškova: Če dajo starši otroka v zasebno šolo, morajo to financirati iz svojega žepa

V SAB so podpise za posvetovalni referendum o financiranju osnovnih šol začeli zbirati v Ljubljani, nato pa jih bodo še drugje. Kot je včeraj v izjavi za javnost dejala Bratuškova, je za stranko SAB javno šolstvo zelo pomembno, prepričani so, da morata biti znanje in izobraževanje dostopna vsem otrokom pod enakimi pogoji.

"Želimo, da se v slovenski ustavi jasno zapiše, da je država dolžna financirati samo javno šolstvo. To ne pomeni, da smo proti zasebnim šolam. Ampak če se starši odločijo dati svojega otroka v zasebno šolo, morajo to financirati iz svojega žepa," je bila jasna Bratuškova.

Opozorila je, da imajo otroci, ki obiskujejo zasebno šolo - takih je po njenih besedah le peščica, ker je tudi mest v zasebnih šolah le peščica -, mesto tudi v javni šoli. "To pomeni, da bi otrok, ki obiskuje zasebno šolo, tako rekoč imel pravico obiskovati dve osnovni šoli, kar je za nas nedopustno," je poudarila.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je dodala, da ne delajo proti odločbi ustavnega sodišča. "Želimo zgolj presekati gordijski vozel različnega tolmačenja odločbe ustavnega sodišča. Naj še ljudje povedo, če naj se ustava spremeni v smeri, da je v ustavi jasno zapisano, da je država dolžna financirati samo javno šolstvo," je dejala in dodala, da so v SAB sicer že zdaj prepričani, da je ustavno določilo jasno.

Bratuškova je izpostavila še, da država že danes da približno pet milijonov evrov za zasebne osnovne šole. Kljub strošku, povezanem z izvedbo posvetovalnega referenduma, se zdi stranki SAB po njenih besedah pomembno, da ljudje povedo, kakšno državo si želijo. "Javno šolstvo je ena od pomembnejših stvari, je temelj socialne države," je še dejala.

V koaliciji sicer večinoma dvomijo, da bi posvetovalni referendum o financiranju osnovnega šolstva rešil nastalo zagato. V Levici načelno podpirajo predlog SAB. Kritični pa so v koalicijski SMC in opozicijskih SDS, NSi in SDS.

Poskusov, da bi uredili financiranje zasebnega šolstva v skladu z odločbo ustavnega sodišča, je bilo v preteklosti več, zadnji pa je bil predlog ministrstva za izobraževanje, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Novela je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore. Za novelo so glasovali v koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC so se vzdržali, v SDS, NSi in SNS pa so bili proti.