Židan: Vem, da kakor mlad človek, ima tudi mlada država včasih pravico do kake napake

Predsednik Društva poslancev 90 Mitja Slavinec je v svojem nagovoru izpostavil pomembnost spominjanja zgodovine lastne države, predvsem zdaj, ko se tega pomembnega obdobja lahko spominjamo iz prve roke.

Predsednik DZ Dejan Židan je v svojem nagovoru najprej izpostavil dejstvo, da so v hramu demokracije sicer že praznovali 30. obletnico sprejema 81 ustavnih dopolnil. Takrat so se spominjali pomena dopolnil in kaj je pomenilo to, da je Slovenija po evolucijski poti prešla iz enega sistema v drugega. Spominjali pa so se tudi vsega, kar je bilo v državi narejenega na področju področju človekovih pravic, volitev in zaščite države kot take, je dejal Židan.

Kot je dejal Židan, se zaveda, kako pomembno je bilo, da so preko ustavnih dopolnil zaščitili državo pred uvedbo izrednih razmer, kar da so ustavna dopolnila v resnici omogočila. Od takrat je bila skupna želja Slovencev in Slovenk, da čim prej pridejo v napredno in zmagovito državo, ki bo prijazna do vseh državljank in državljanov.

Včeraj po skoraj 30. letih, pravi Židan, so nekateri zadovoljni, nekateri niso, a je zagotovil, da sam sodi v tisto skupino, ki se zaveda, da je Slovenija kot država še vedno zelo mlada. "Vem, da kakor mlad človek, ima tudi mlada država včasih pravico do kake napake, pomembno pa je, da napako prizna, popravi in gre potem tudi strumno naprej," je dejal predsednik DZ.

Pomembne strateške razprave, ki govorijo o prihodnosti Slovenije, pa potekajo tudi v sedanji sestavi DZ, je dejal predsednik DZ. Tako je izpostavil nedavni razpravi o temeljih pravne države ter podnebnih spremembah in nekaj prihajajočih razprav, med drugim o položaju kulture v digitaliziranem svetu ter nacionalnem vprašanju v moderni državi.

Židan je zbrane povabil, da s svojimi izkušnjami in znanji sodelujejo pri teh razpravah.

Slavnostne akademije se je udeležil tudi predsednik takratne slovenske skupščine Miran Potrč. Med drugim je dejal, da so dopolnila "po prepričanju vseh predstavljala prelomna dejanja za demokratično preobrazbo in osamosvojitev takratne Socialistične republike Slovenije".

Spomnil je, da je bilo ob njihovem sprejemanju več poskusov, da bi predstavnikom slovenske države onemogočili potrditev dopolnil. "A bistveno je, da je slovenska politika ostala trdna v svojih odločitvah in da je slovenska skupščina kljub vsem pritiskom iz Srbije in Beograda dopolnila sprejela," je dejal. Dopolnila so po njegovem prepričanju dala pravno podlago za nadaljnje procese k samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter njeno uveljavljanje kot demokratične, pravne in socialne države.