Predsednik republike Borut Pahor je delovni posvet z ustavnimi pravniki in predstavniki strank sklical, ker je želel izvedeti, ali bi bila uvedba relativnega prednostnega glasu, za katerega naj bi med strankami obstajala dokaj visoka stopnja soglasja, skladna z ustavo, da na naslednje volitve ne bi padla morebitna senca dvoma.
Kot je danes povedal član skupine petih pravnikov, ki je za Pahorja pripravila izhodišča za spremembo volilne zakonodaje, Ciril Ribičič, v skupini menijo, da bi bila ustavno najčistejša rešitev ukinitev volilnih okrajev in uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu, kar bi pomenilo, da bi volivci glasovali za kandidata, s tem pa tudi za listo. Pri tem bi lista na koncu dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej. Ker pa tej rešitvi tudi po opozorilih Pahorja stranke niso posebej naklonjene, bi bila po oceni Ribičiča ena od še sprejemljivih, sicer slabših rešitev uvedba relativnega prednostnega glasu, a bi ta moral biti obvezen. Slednje bi pomenilo, da bi volivec poleg liste obkrožil tudi kandidata, za katerega bi želel, da je izvoljen v parlament, pri čemer bi moral to narediti obvezno.
A med predstavniki strank danes ni bilo čutiti naklonjenosti takšni rešitvi. Dejan Levanič iz SD je izrazil pomislek, da bi bilo v primeru, ko bi moral volivec poleg stranke obvezno obkrožiti še kandidata, preveč neveljavnih glasov, ker veliko volivcev tega morda ne bi naredilo. V LMŠ, SMC in SAB so proti predlogu nastopili povsem odkrito in se zavzeli za uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu, kar bi pomenilo, da bi volivec poleg stranke kandidata lahko obkrožil ali pa tudi ne. V SDS se po besedah Branka Grimsa o predlogu ne bodo izrekli, saj menijo, da bi bili potrebni bistveno večji popravki volilne zakonodaje, kar je danes sicer poudaril tudi pravnik Igor Kaučič.
Po besedah Pahorja je predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu zgolj ena od dveh možnih poti za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je del volilne zakonodaje označilo za neustavno. Druga pot je sprememba meja volilnih okrajev, za katero pa je posvet sklical za 20. septembra. Kot je dejal, je med strankami dogovor, da bo v DZ poslana tista rešitev, za katero bo obstajala zadostna večina.