Oba obdolžena vztrajata, da ne drži nič od tega, kar jima očita tožilstvo. To prvoobtoženemu Šišku, ki je od septembra lani v priporu, pripisuje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve zaradi vrste ravnanj, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele - Štajerske varde septembra lani.

Lesjak, ki se brani s prostosti, je obtožen pomoči pri tem početju, ker je snemal septembrski postroj Štajerske varde v Apačah in posnetke posredoval medijem. Prav ti posnetki so privedli do aretacije nekdanjega predsedniškega in županskega kandidata Šiška in posledično sojenja.

Medtem ko tožilstvo vztraja, da je Šiško s svojim početjem ščuval k nasilni spremembi državne ureditve, ta poudarja, da nikoli ni pozival k nasilju ali k rušenju oblasti, ampak da si je vseskozi prizadeval za spoštovanje slovenske ustave. Prav s tem namenom naj bi tudi kritiziral državne oblasti, za kar pa meni, da ima v demokratični družbi pravico početi. Postroj Štajerske varde je bil po trditvah Šiška in Lesjaka namenjen predvsem zbujanju zanimanja medijev.

Tožilstvo je za Šiška predlagalo leto in štiri mesece zapora, za Lesjaka pa osem mesecev pogojne kazni. Za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve je sicer zagrožena kazen do pet let zapora, sodne prakse na tem področju v Sloveniji pa še ni.