Vojna je bila budnica, ne samo za Slovenijo temveč za Nato in EU, je državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec dejal v pogovoru za Center za analizo politik (CEPA).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinske sile v Donbasu na vzhodu države bijejo bolečo in težko bitko. V okolici Bahmuta, kjer že tedne potekajo hudi spopadi, naj bi nazadnje odbile več kot 130 napadov. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v Donbasu obiskal Mariupolj, ki ga je Rusija zasedla maja lani.

Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je v odzivu na medijska poročanja o domnevnih dobavah srbskih raket Ukrajini sporočil, da Beograd ne prodaja orožja ali vojaške opreme "niti eni strani v konfliktu", je v ponedeljek srbski poročal portal televizije N1.

Koncert skupine Laibach v ukrajinski prestolnici Kijev, ki je bil napovedan za 31. marca, je odpovedan. Skupina je za STA danes potrdila, da je organizator koncert odpovedal v nedeljo, ker je napoved v Ukrajini sprožila preveč polemik in kontroverznih reakcij.

Zmaga Ukrajincev v bitki z Rusijo je lahko zagotovljena le z nadaljevanjem vsestranske humanitarne in vojaške pomoči, je prepričan dr. Jevgenij Gorešnik, eden izmed organizatorjev shoda v podporo Ukrajini na Kongresnem trgu v Ljubljani: »Brez orožja se ne moremo braniti in ne moremo zmagati v vojni.« Pričakuje, da bo proti Rusiji uvedenih še več sankcij in da Rusija kot država, ki stalno izvaja teroristične napade, ne bo več članica mednarodne skupnosti: »Čutiti mora posledice svojih agresivnih dejanj.«

Gibanje ruskih državljanov v Sloveniji Slovo je na ljubljanskem Prešernovem trgu včeraj pripravilo shod v podporo Ukrajini. Kot so poudarili, se mora ruska vojaška agresija v Ukrajini končati, Rusi pa bi se morali upreti režimu predsednika Vladimirja Putina. Shoda se je udeležilo nekaj deset ljudi.

Mineva leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Pričakovanje Rusije, da bo "posebna vojaška operacija", kot jo imenuje Kremelj, trajala le nekaj dni, se po silovitem ukrajinskem odporu ni uresničilo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek in ima posledice globalnih razsežnosti.

Ukrajinci po vsem trpljenju ne morejo pristati na pozive k miru za vsako ceno, je včeraj dejal ukrajinski veleposlanik v Ljubljani Andrij Taran. Poudaril je, da je njegova država Sloveniji hvaležna za vso dosedanjo pomoč, tako vojaško kot humanitarno, in nanjo računa v prihodnje. "Karkoli lahko Slovenija da, bomo z veseljem sprejeli," je dejal.

Vsako neusklajeno politično dejanje je nepotrebno in neumestno, je v odzivu na pobudo poslancev SDS za sprejetje resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem, sporočil premier Robert Golob. Kot je dodal, je bilo obsodb ruske agresije s strani Slovenije veliko, zato "ne potrebujemo vedno novih političnih deklaracij".

Ruski predsednik Vladimir Putin je v približno dveurnem govoru o stanju v državi krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu, ob tem pa poudaril, da gospodarske sankcije Zahoda niso ohromile Rusije. Obljubil je podporo vojnim veteranom in družinam ubitih vojakov ter napovedal obnovo na ozemljih v Ukrajini, ki si jih je priključila Moskva.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo imel danes, tri dni pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, nagovor o stanju v državi. Po napovedih Kremlja bo govoril o posebni vojaški operaciji v Ukrajini, kot v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini, pa tudi o gospodarskih in socialnih razmerah v državi.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pred prihajajočo obletnico ruske invazije v Ukrajini v nedeljo opozoril, da naj bi Kitajska razmišljala o dobavah orožja in streliva Moskvi. V Pekingu so danes zavrnili te navedbe in Washington obtožili širjenja lažnih informacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Joe Biden se danes mudi na obisku v Kijevu, je potrdil njegov gostitelj, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Gre za prvi obisk ameriškega predsednika v ukrajinski prestolnici od začetka ruske invazije februarja lani.

Madžarski premier Viktor Orban je včeraj v rednem letnem govoru o stanju v državi izpostavil, da je bilo lansko leto najtežje po spremembi političnega sistema v letih 1989 in 1990. Za letošnje leto pa je napovedal, da bo zaradi migracij, vojne v Ukrajini in inflacije najnevarnejše, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Tudi če bi se evropske zaveznice odločile, da Ukrajini pomagajo še z bojnimi letali, k čemur jih poziva ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, teh nikakor ne bi bilo mogoče dostaviti "v prihodnjih tednih", je po vrhu EU, ki se ga je udeležil tudi Zelenski, poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Kot je dodal, sicer ničesar ne izključuje.

Evropska unija je zavezana temu, da bodo tisti, ki so odgovorni za vojne zločine v Ukrajini, odgovarjali, so voditelji držav članic zapisali v sklepih vrha EU, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Podprli so vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije nad Ukrajino in mirovni načrt Zelenskega.

Rusija je danes sporočila, da bo nacionalizirala "tuje premoženje" na polotoku Krim, ki si ga je priključila leta 2014, vključno s premoženjem, ki je lastniško povezano z Ukrajino. Del tega premoženja namerava po poročanju ruskih tiskovnih agencij porabiti za financiranje vojaškega posredovanja v Ukrajini.

Avstrija se je znašla pod pritiskom, naj prepreči udeležbo Rusije na zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo 23. in 24. februarja na Dunaju. K temu so Avstrijo v pismu pozvale delegacije 20 držav, tudi Slovenije, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusija vztraja pri udeležbi na srečanju.

Nekdanji britanski premier Boris Johnson je izjavil, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin v "nenavadnem" telefonskem pogovoru tik pred napadom Rusije na Ukrajino zagrozil z raketnim napadom. Grožnjo naj bi izrekel po tem, ko mu je Johnson dejal, da bi vojna v Ukrajini pomenila "popolno katastrofo", poroča britanski BBC.