Ne hvala: diplomati se otepajo napotitvi v Ukrajino, Iran, Južno Afriko

Za uslužbence hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve je odhod na delovno mesto v Južni Afriki, Kuvajtu, Iraku, Iranu, Ukrajini in Izraelu vse manj zanimiv. Razlog za to je preprost, gre namreč za destinacije, ki so razmeroma oddaljene, hkrati pa zanje veljajo specifične življenjske in delovne razmere, težki podnebni pogoji ali pa so posebne v smislu varnosti, vojne ali kriminala.

Zunanje ministrstvo je zato za te države predvidelo poseben dodatek in možnost pogostejših plačanih obiskov Hrvaške, v današnji izdaji poroča hrvaški časnik.

Zaenkrat gre za predlog spremembe obstoječe uredbe o plačah, dodatkih in nadomestilih v službi za zunanje zadeve, ki naj bi bil sprejet oziroma začel veljati letos.

Ko je govora o diplomatskih predstavništvih v tujini, pogosto pomislimo le na veleposlanika, pri tem pa pozabljamo na zaposlene, ki opravljajo vsa druga dela in so pogosto zelo obremenjeni, opozarja časnik. Pri tem navede primer Moskve ob začetku invazije na Ukrajino ali Pretorie, kjer je konzularno osebje pod velikim pritiskom zaradi izdajanja vizumov, reševanja pritožb in komunikacije s tujimi državljani.

Prav tako se pozablja, da je to osebje skupaj z veleposlaniki odigralo ključno vlogo v vsaki večji krizi, tudi v času pandemije covida-19, še dodaja hrvaški časnik.