Bivša dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Moskve Polona Frelih je v vojni v Ukrajini zelo očitno na ruski strani. V gostovanju v oddaji Faktor na TV3 se je denimo znesla nad pristranskim poročanjem slovenskim medijev, ki se po njenem uklanja pronatovski in protiruski mainstream narativi. Za konec je postregla z zanimivim mnenjem o Vladimirju Putinu in Volodimirju Zelenskem.

Predsednik SDS Janez Janša je obiskal Kijev, kjer se je srečal s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom. Kot je zapisal včeraj na Twitterju, je šlo za "prijateljsko srečanje" v ukrajinski prestolnici, ki jo je kot tedanji predsednik vlade obiskal skupaj s premierjema Poljske in Češke marca lani, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino.

Nekdanji novinar Dela in dopisnik iz Moskve Branko Soban je eden redkih ljudi pri nas, za katerega lahko rečem, da res dobro pozna politično in zgodovinsko ozadje krvave ukrajinske vojne. Leta 1991 je postal zunanjepolitični dopisnik v Kairu in Moskvi, prepotoval je velik del arabskega sveta in nekdanje Sovjetske zveze ter srečal ogromno pomembnih ljudi iz političnega in kulturnega življenja. Leta 2005 so mu ruske oblasti zaradi kritičnih zapisov o Putinu zavrnile novinarsko akreditacijo, moral se je vrniti v Ljubljano. A pisati in raziskovati o enem največjih vojnih zločincev trenutnega časa Branko Soban vseeno ni nehal.

Poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski je danes dejal, da bi ukrajinska vojska lahko kmalu začela protinapad na "izčrpane" ruske sile v bližini mesta Bahmut na vzhodu Ukrajine, kjer se odvija doslej najdlje trajajoča bitka od začetka ruske invazije na to državo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo pred obiskom kitajskega kolega Xi Jinpinga v Moskvi ponovno poudaril pomen rusko-kitajskih odnosov in njihovega skupnega cilja za izgradnjo pravičnejšega večpolarnega svetovnega reda. Podobno je v nedeljo dejal tudi Xi, ki pa je hkrati pozval k podpori vsem prizadevanjem za reševanje ukrajinske krize.

Premier Robert Golob ima vabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za obisk Kijeva. V kabinetu premierja so za STA povedali le, da je obisk v fazi priprav, drugih podrobnosti pa niso razkrili. Po neuradnih informacijah naj bi sicer premier Ukrajino obiskal v aprilu.

Eden od favoritov za osvojitev predsedniške nominacije republikanske stranke, guverner Floride Ron DeSantis je rusko invazijo na Ukrajino opredelil kot ozemeljski spor in dodal, da zaščita Ukrajine ni eden od pomembnejših nacionalnih interesov ZDA. S tem se je pridružil Donaldu Trumpu in se zameril vodilnim senatnim republikancem.

Ruski lovec Su-27 je včeraj nad Črnim morjem trčil z ameriškim brezpilotnim letalnikom tipa MQ-9 Reaper, je sporočilo evropsko poveljstvo ameriške vojske. Po navedbah ZDA je brezpilotni letalnik v času incidenta izvajal "rutinske operacije v mednarodnem zračnem prostoru". Rusija zavrača vsakršno odgovornost za padec drona.

»Poskušam zbrati nekatere najbolj razširjene teorije zarot pri nas. Prosim dopolnite seznam, če poznate še kakšno,« je fizik in filozof Sašo Dolenc pozval svoje sledilce na facebooku.

Ukrajina je zanikala vpletenost v lanske eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju, potem ko je v torek ameriški časnik New York Times na podlagi informacij ameriške obveščevalne službe objavil, da naj bi bila za sabotažo odgovorna "proukrajinska skupina".

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je s štirimi glasovi za in devetimi proti včeraj zavrnil predlog SDS, da Slovenija uvrsti Rusijo med države, ki podpirajo terorizem. Podobno resolucijo je novembra lani sprejel Evropski parlament.

Vojna je bila budnica, ne samo za Slovenijo temveč za Nato in EU, je državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec dejal v pogovoru za Center za analizo politik (CEPA).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinske sile v Donbasu na vzhodu države bijejo bolečo in težko bitko. V okolici Bahmuta, kjer že tedne potekajo hudi spopadi, naj bi nazadnje odbile več kot 130 napadov. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v Donbasu obiskal Mariupolj, ki ga je Rusija zasedla maja lani.

Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je v odzivu na medijska poročanja o domnevnih dobavah srbskih raket Ukrajini sporočil, da Beograd ne prodaja orožja ali vojaške opreme "niti eni strani v konfliktu", je v ponedeljek srbski poročal portal televizije N1.

Koncert skupine Laibach v ukrajinski prestolnici Kijev, ki je bil napovedan za 31. marca, je odpovedan. Skupina je za STA danes potrdila, da je organizator koncert odpovedal v nedeljo, ker je napoved v Ukrajini sprožila preveč polemik in kontroverznih reakcij.

Zmaga Ukrajincev v bitki z Rusijo je lahko zagotovljena le z nadaljevanjem vsestranske humanitarne in vojaške pomoči, je prepričan dr. Jevgenij Gorešnik, eden izmed organizatorjev shoda v podporo Ukrajini na Kongresnem trgu v Ljubljani: »Brez orožja se ne moremo braniti in ne moremo zmagati v vojni.« Pričakuje, da bo proti Rusiji uvedenih še več sankcij in da Rusija kot država, ki stalno izvaja teroristične napade, ne bo več članica mednarodne skupnosti: »Čutiti mora posledice svojih agresivnih dejanj.«

Gibanje ruskih državljanov v Sloveniji Slovo je na ljubljanskem Prešernovem trgu včeraj pripravilo shod v podporo Ukrajini. Kot so poudarili, se mora ruska vojaška agresija v Ukrajini končati, Rusi pa bi se morali upreti režimu predsednika Vladimirja Putina. Shoda se je udeležilo nekaj deset ljudi.

Mineva leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Pričakovanje Rusije, da bo "posebna vojaška operacija", kot jo imenuje Kremelj, trajala le nekaj dni, se po silovitem ukrajinskem odporu ni uresničilo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek in ima posledice globalnih razsežnosti.

Ukrajinci po vsem trpljenju ne morejo pristati na pozive k miru za vsako ceno, je včeraj dejal ukrajinski veleposlanik v Ljubljani Andrij Taran. Poudaril je, da je njegova država Sloveniji hvaležna za vso dosedanjo pomoč, tako vojaško kot humanitarno, in nanjo računa v prihodnje. "Karkoli lahko Slovenija da, bomo z veseljem sprejeli," je dejal.