"Želimo izkazati politično podporo v luči vsestranske pomoči Slovenije Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije," je ob prihodu v Kijev dejal Golob.
"Želimo tudi potrditi našo zavezanost politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Zagotovili bomo nadaljnjo pomoč in prispevali pri povojni obnovi," je ob tem še poudaril premier.
Golob se bo danes sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, premierjem Denisom Šmihalom in predsednikom parlamenta Ruslanom Štefančukom.
Na programu ima tudi udeležbo na slovesnosti v spomin na žrtve ruske invazije ter na vrhu o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini, na katerem bodo sodelovali tudi predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, slovaški premier Eduard Heger in moldavska predsednica Maia Sandu.
Namen obiska je izkazati politično podporo v luči dosedanje in nadaljnje vsestranske pomoči Slovenije Ukrajini. Obisk bo hkrati priložnost za napoved nadaljnje humanitarne pomoči in sodelovanja pri obnovi Ukrajine, krepitev rednega političnega dialoga in poglobitev dvostranskih odnosov med državama, so ob tem dodali v kabinetu predsednika vlade.
To je prvi Golobov obisk v Ukrajini, odkar je Rusija februarja lani začela invazijo.
Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec. Kmalu po začetku ruske invazije je marca lani Kijev obiskal takratni slovenski premier Janez Janša, in sicer skupaj s premierjema Poljske in Češke. Janša je bil v ukrajinski prestolnici tudi v ponedeljek, srečal pa se je s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom.
Golob je ob prvi obletnici ruske invazije podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi kot nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN. Napovedal je, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse možne načine.
Slovenija je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Ukrajini lani namenila za skoraj 30 milijonov evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.
Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Slovenija je dobavila tudi nekaj streliva, v kratkem pa se bo pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se 20. marca dogovorile članice EU in Norveška. Golob je ob robu nedavnega vrha EU menil, da bi morala Slovenija sodelovati tudi pri proizvodnji streliva za Ukrajino.
Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha.
Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Slovenija je bila tudi med 43 državami pobudnicami za začetek kazenskega pregona ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) sredi marca izdalo nalog za aretacijo. Je tudi sosponzorka resolucije ZN o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili iz Ukoma.