Revija Reporter
Svet

Golob: Danes smo vsi mi Ukrajinci in smo povezani kot še nikoli. Slava Ukrajini!

STA
1 442

31. mar. 2023 14:26 Osveženo: 14:39 / 31. 3. 2023

Deli na:

Predsednica Moldavije Maia Sandu, predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, predsednik slovenske vlade Robert Golob, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenkovič in drugi na slovenskosti v Buči.

Vlada RS

Predsednik vlade Robert Golob se je danes ob prvi obletnici osvoboditve ukrajinskega mesta Buča udeležil slovesnosti v spomin na civilne žrtve vojne v Ukrajini. Opozoril je, da so se ruske sile znesle nad nedolžnimi ljudmi, vojna pa ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost.

"Ni lahko biti na tem mestu. Eno je slišati o tem, kar se je tu zgodilo, drugo pa je dejansko biti tukaj in to začutiti. In ko to doživiš, se zamisliš o veliko stvareh," je na slovesnosti, ki se jo je med drugim udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, dejal Golob.

"Zato je prav, da mi vsi stojimo z vami v tej uri resnice. Naša dolžnost je, da vam pomagamo v vašem pravičnem boju za svobodo. Naša obveznost je tudi, da vas podpremo v iskanju pravice, saj za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila, ampak samo pravična kazen," je dodal.

Opozoril je, da so se ruski vojaki v Buči znesli nad nedolžnimi ljudmi ter da vojna ni in ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost. "Tudi vaša zastava je zdaj naša zastava. V Sloveniji jo imamo izobešeno pred vsemi vladnimi uradi, tudi pred mojim uradom predsednika vlade. Danes smo vsi mi Ukrajinci in smo povezani kot še nikoli. Slava Ukrajini," je sklenil Golob, ki je del govora povedal v ukrajinskem jeziku.

Slovesnosti v Buči so se poleg Goloba udeležili tudi predsednika vlad Hrvaške Andrej Plenković in Slovaške Eduard Heger ter predsednica Moldavije Maija Sandu, vsi pa se bodo popoldne v Kijevu udeležili tudi vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini.

Dogodek je s čustvenim nagovorom odprl predsednik Zelenski, ki je sicer že pred slovesnostjo na Twitterju zapisal, da je, ko je bila Buča osvobojena, svet spoznal resnico o dogajanju med rusko okupacijo.

"Nikoli ne bomo pozabili žrtev te vojne in zagotovo bomo vse ruske morilce privedli pred sodišče," je zapisal.

Na slovesnosti pa je poudaril, da bitka za temelje svobodnega sveta poteka prav v Ukrajini. "Zagotovo bomo zmagali. Rusko zlo bo padlo, prav tu, v Ukrajini, in se ne bo moglo več dvigniti," je dodal.

Vsi voditelji so se strinjali, da bi morali storilci zločinov v Buči in Ukrajini nasploh zanje tudi odgovarjati.

"Zločini v Buči kažejo pravi obraz ruske agresije. Buča je pokazala, da je njihov cilj ustrahovanje ukrajinskega naroda, tega pa jim ni uspelo doseči," je dejal Plenković.

Tudi slovaški premier je opozoril, da svet ne sme pozabiti cene, ki jo je Ukrajina plačala. "Pokazali ste, kako pogumni morajo biti ljudje v 21. stoletju v boju za svobodo in demokracijo," je poudaril. Ponovil je, da Ukrajina pripada Evropi in si zasluži biti del EU. "Prav tako si zasluži biti svobodna država, pri tem pa ima našo polno podporo," je dodal.

Moldavska predsednica Sandu je medtem dejala, da Moldavija ostaja neomajna pri obsodbi ruske agresije. "Moldavija bo še naprej podpirala Ukrajino in nudila pomoč njenim beguncem, dokler bo to potrebno," je še dodala.

Slovesnost je potekala ob prvi obletnici osvoboditve Buče in umika ruskih vojaških sil. Že v prvih dneh vojne je v Buči prišlo do srditih spopadov, ruske sile pa so domnevno zagrešile hude vojne zločine, zato je mesto danes simbol vztrajnosti, moči in odpornosti ukrajinskega naroda v boju proti agresorju, so pri tem poudarili v kabinetu predsednika vlade.

Slovesnost so zaznamovali dvig nacionalne zastave Ukrajine, prižiganje sveč tragično preminulim in vročitev državnih odlikovanj.

To je sicer prvi Golobov obisk Ukrajine, odkar je Rusija februarja lani pričela z invazijo. V Kijev je pripotoval z vlakom iz Poljske, njegova sopotnika pa sta bila tudi hrvaški in slovaški kolega, Plenković in Heger.

Tako kot večina članic Evropske unije in širša mednarodna skupnost Slovenija že ves čas ruske invazije izraža trdno podporo Kijevu tako s političnimi sredstvi kot tudi z vključitvijo v sodne postopke pred mednarodnimi sodnimi telesi. Novembra lani je podprla Ukrajino v postopku zoper Rusijo zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.