V Turčiji bodo danes potekale predsedniške in parlamentarne volitve, ki jih številni označujejo za najpomembnejše v moderni turški zgodovini. Ključno vprašanje je, ali se bo predsednik Recep Tayyip Erdogan obdržal na položaju. Po napovedih je zelo verjetno, da bodo zmagovalca predsedniških volitev Turki dobili šele v drugem krogu.

Okoli 1,5 milijona turških državljanov, ki živijo v Nemčiji, lahko od danes že voli na predsedniških in parlamentarnih volitvah, ki bodo v Turčiji sicer 14. maja. V Nemčiji živeči Turki lahko do 9. maja svoj glas oddajo na 26 voliščih v različnih nemških mestih.

Švedski premier Ulf Kristersson je včeraj napovedal, da bo od Madžarske zahteval pojasnilo za zavlačevanje ratifikacije pristopnih protokolov nordijske države za članstvo v zvezi Nato, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Budimpešta je namreč minuli teden sporočila, da bo o pristopu Finske glasovala 27. marca, o pristopu Švedske pa "pozneje".

Turška opozicija, sestavljena iz šestih strank, ki so napovedale boj proti aktualnemu turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu na prihajajočih parlamentarnih in predsedniških volitvah v maju, se je po sporu minuli teden uspela zediniti glede skupnega kandidata. To je Kemal Kilicdaroglu, vodja glavne turške opozicijske stranke CHP.

Dojenčico, ki so jo po uničujočem potresu v Siriji pred tedni živo potegnili iz ruševin, medtem ko je bila s popkovino še vedno povezana z materjo, ki je v potresu umrla, so posvojili njeni svojci. Posvojila sta jo teta in stric, potem ko je analiza DNK potrdila, da sta s teto v sorodu, poroča britanski BBC.

V potresu z magnitudo 6,4, ki je v ponedeljek zvečer stresel jug Turčije in severozahod Sirije, so v Turčiji po podatkih oblasti umrli trije ljudje, več kot 200 poškodovanih je v bolnišnicah, v Siriji pa je po navedbah belih čelad ranjenih več kot 130 ljudi. Novo tresenje tal je povzročilo paniko na območju, ki ga je opustošil potres 6. februarja.

Več kot 260 ur po potresu so v mestu Antakya na jugu Turčije iz ruševin potegnili še tri preživele osebe, med njimi 14-letnika, so danes sporočile turške oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Člani ekipe začasnega sestava civilne zaščite Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki so prejšnji teden pomagali pri reševanju in odpravljanju posledic po hudem potresu v Turčiji, so na novinarski konferenci izpostavili, da je takšen dogodek psihično obremenjujoča, a pomembna izkušnja za nadaljnje urjenje reševalcev.

Število smrtnih žrtev katastrofalnega potresa, ki je v ponedeljek prizadel Turčijo in Sirijo, se je po zadnjih podatkih povzpelo nad 37.500, iskalne in reševalne ekipe pa počasi zaključujejo delo na prizadetih območjih, poročajo tuje tiskovne agencije.

Iz Turčije, ki jo je prizadel katastrofalen potres, se je s falconom domov vrnila slovenska enota reševalcev s psi. Ekipa se je iz Turčije umaknila zaradi varnosti in tudi zaradi poškodb psov. V.d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin sicer meni, da je bila odločitev Slovenije, da v Turčijo pošlje enoto s psi, pravilna.

Slovenska ekipa reševalnih psov z vodniki danes v regiji Hatay nadaljuje iskanje morebitnih preživelih pod ruševinami po ponedeljkovih močnih potresih na jugovzhodu Turčije. Zaradi poškodbe en pes od skupno sedmih danes ne more sodelovati pri iskanju, rano pa so mu ustrezno oskrbeli, je tvitnila Uprava RS za zaščito in reševanje.

Po ponedeljkovih močnih potresih na prizadetih območjih v Turčiji pomaga tudi slovenska skupina sedmih reševalnih psov z vodniki in štirimi spremljevalci. Po besedah vršilca dolžnosti direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Leona Behina so vsi dobro, vendar pa se je treba zavedati, da so razmere na terenu ekstremno zahtevne.

V katastrofalnih potresih, ki so v ponedeljek prizadeli območje na jugovzhodu Turčije blizu meje s Sirijo, je po zadnjih podatkih umrlo več kot 16.000 ljudi, od tega 12.873 v Turčiji in 3162 v Siriji. Reševalci medtem že četrti dan nadaljujejo z iskanjem preživelih pod ruševinami več tisoč stavb, pri čemer jim delo otežuje hud mraz.

Na pomoč v Turčijo, ki jo je prizadel močan potres, je v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite že odpotoval slovenski strokovnjak, ki bo pomagal pri koordinaciji. Še dva podobna strokovnjaka bo Slovenija poslala v primeru, da se izkaže potreba. Na pomoč Turčiji pa danes odhaja še skupina sedmih reševalnih psov z vodniki in štirimi spremljevalci, je danes v izjavi za medije sporočil vršilec dolžnosti direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Leon Behin. Delovali bodo v okviru mehanizma EU za civilno zaščito.

Reševalci v Turčiji in Siriji po ponedeljkovem uničujočem potresu ob nizkih temperaturah in močnem deževju med ruševinami več tisoč stavb nadaljujejo iskanje preživelih. Po zadnjih podatkih turških oblasti je umrlo več kot 4300 ljudi, najmanj 19.000 je ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije.

V katastrofalnem potresu z magnitudo 7,8, ki je danes prizadel območje na jugovzhodu Turčije blizu meje s Sirijo, je po najnovejših uradnih, a še vedno začasnih podatkih, umrlo več kot 2300 ljudi, od tega 1498 v Turčiji in 810 v Siriji. Poškodovanih je več kot 10.000 ljudi.

Ruska agresija zoper Ukrajino je v mnogočem predrugačila globalno skupnost; povzročila je tudi skokovito rast cen energentov in hrane, ohromila delovanje raznih mednarodnih organizacij in integracij, predvsem pa bo neizogibni zlom poskusa obnove (veliko)ruskega imperija zelo verjetno znatno okrepil nekatere tradicionalne rivalke Rusije v Evraziji. Med njimi je na prvem mestu brez dvoma 83-milijonska Turčija, naslednica stare muslimanske velesile osmanskega imperija (uradni naziv: Vrhovna osmanska država), ki se je na vrhuncu svoje moči v drugi polovici 16. stoletja razprostiral na velikanskih območjih Evrope, Azije in Afrike.

Turško sodišče je priljubljenega istanbulskega župana Ekrema Imamogluja, nasprotnika predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, zaradi žalitve državnih uradnikov včeraj obsodilo na več kot dve leti zapora in mu izreklo prepoved političnega delovanja, poročajo tuje tiskovne agencije. Imamoglujev odvetnik je napovedal, da se bo na razsodbo pritožil.

Turški notranji minister Süleyman Soylu je odgovornost za nedeljski bombni napad v Istanbulu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, še 81 pa je bilo ranjenih, danes pripisal prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK). Oblasti naj bi v povezavi z napadom pridržale že 22 ljudi, med njimi tudi osebo, ki je podtaknila bombo.

Med vojno v Ukrajini je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan postal zelo mednarodno dejaven. Sodeluje tako s Kijevom kot Moskvo in se ima za pomembnega mirovnega posrednika. Svojo moč kaže tudi z občasnim žuganjem Finski in Švedski, da ju ne bo spustil v Nato. Prste ima vmes tudi pri vnovičnem izbruhu napetosti med Azerbajdžanom in Armenijo. Še zlasti Američanom pa gredo pokonci vsi lasje zaradi njegovih načrtov, da bi Turčijo včlanil v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje.