Je to mož, ki bo zrušil Erdogana?

Opozicijsko zavezništvo proti Erdoganu se je tako ponovno združilo - le nekaj dni po tem, ko je ena od šestih strank protestno zapustila zavezništvo zaradi nesoglasij glede izbire skupnega kandidata, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Meral Aksener, vodja nacionalistične stranke Iyi, druge največje stranke med šestimi opozicijskimi, na srečanju vodij strank minuli četrtek namreč ni želela podpreti Kilicdarogluja, nekdanjega javnega uslužbenca, ki vodi Republikansko ljudsko stranko (CHP).

Obtožila ga je, da osebne ambicije postavlja nad interese države. Namesto njega je na mestu skupnega kandidata opozicije želela videti priljubljenega župana Istanbula Ekrema Imamogluja ali župana Ankare Mansurja Yavasa, izbiro med Erdoganom in Kilicdaroglujem pa opisala kot "izbiro med smrtjo in malarijo".

Erdogan se je v soboto obregnil ob razdrobljeno opozicijo in dejal, da je že pred meseci napovedal razkol znotraj njihovih vrst, poročajo tuje tiskovne agencije. "Zasedali so, se pogovarjali in se razpršili - kot sem rekel, da se bodo," je dodal.

Aksener pa je nato včeraj nepričakovano prišla na srečanje z voditelji preostalih petih strank, ki je potekalo v Ankari.

Po navedbah njene stranke Iyi so dosegli kompromis: Kilicdaroglu naj bi bil imenovan za kandidata, kot je bilo načrtovano, oba omenjena župana pa bi bila v primeru zmage na volitvah imenovana za podpredsednika. Vsi trije so sicer člani glavne opozicijske stranke CHP.

Poleg CHP in Iyi so v zavezništvu še konservativna stranka Sreča pod vodstvom Temela Karamollaogluja, Demokratska stranka, ki jo vodi Gultekin Uysal, stranka Demokracija in napredek, ki ji predseduje Ali Babacan, ter stranka Prihodnost, ki jo vodi Ahmet Davutoglu.

V zavezništvo pa ni vključena prokurdska Ljudska demokratska stranka, ki je sicer druga največja opozicijska stranka v Turčiji. Stranki grozi ukinitev, ker je Erdoganova vlada ostro ukrepala proti njej zaradi domnevnih povezav z nezakonitimi kurdskimi militantnimi skupinami.

Združena turška opozicija se je včeraj o skupnem kandidatu dogovorila po več kot letu dni pogajanj. Nekateri analitiki so menili, da bi jim lahko naraščajoče nezadovoljstvo javnosti z ravnanjem Erdoganove vlade po potresu, ki je Turčijo prizadel pred mesecem dni, dalo nov zagon.

Dogajanje po uničujočem potresu bo sicer nedvomno vplivalo tudi na rezultat volitev 14. maja. Predsednik Erdogan je minulo sredo izključil možnost preložitve datuma volitev, potem ko so se zaradi potresa pojavili dvomi o tem, ali bodo potekale, kot je bilo načrtovano.