Nekdanji, tudi prvi slovenski zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel je pred pričetkom letošnjega Belskega strateškega foruma voditeljem slovenskih diplomatov napisal ostro pismo, naslovljeno na predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Vsebino Ruplovega pisma objavljamo v nadaljevanju.

V zadnjih mesecih smo priča nekaterim odločitvam slovenske vlade glede slovenske zunanje politike, ki se zdijo bolj usmerjene v simboliko kot v dejansko načelnost in sprejete bolj za notranjepolitične potrebe.

Predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon sta se z motorjema družno odpravili na izlet.

Ekonomist Jože P. Damijan, znan po svoji rusofiliji, po hvaljenju Kitajske in navijanju za izstop iz zveze Nato, je predaval diplomatom zunanjega ministrstva – potem ko je ministrico Tanjo Fajon žalil s kokošjo.

Vlada je na današnji seji sprejela ukrep, da izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasi za nezaželeni osebi, je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Ta teden bo v Haagu zgodovinski vrh Nata, na katerem bo zelo verjetno sprejeta odločitev o občutnem dvigu obrambnih izdatkov članic. V težavah bodo predvsem tiste, ki se že leta in leta ne držijo sprejetih obveznosti. Med njimi posebej izstopata Španija in Slovenija: obe sta na repu zavezništva, solidarni sta samo pri besedah, pri denarju pa se vse konča; obe sta zagovornici pravic Palestincev v Gazi, po novem sočustvujeta tudi z Iranom, ki se mu dogaja svetovna krivica itn. Ena sama načelnost skratka – a le navzven.

Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Naši najvišji državni funkcionarji s predsednico na čelu se podajajo na »državniška potovanja« v eksotične dežele z izgovori, ki so za lase privlečeni.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

Premier Robert Golob meni, da je "skrajni čas, da evropska zunanja služba in Evropska komisija pripravita mnenje in nadaljnje ukrepe glede očitne izraelske kršitve določil pridružitvenega sporazuma". Da je včeraj v Bruslju velika večina držav podprla revizijo omenjenega sporazuma, je zunanja ministrica Tanja Fajon ocenila kot korak naprej.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na državni proslavi pred dnevom boja proti okupatorju v Tržiču poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa. Zahtevala je junaštvo in prelom s preteklostjo, v težkih razmerah pa je "posejala seme slovenske državnosti", je dejala.

Medtem ko se je zunanja ministrica mudila v Beninu in Togu – svetujem vam, da pogledate na zemljevid sveta, če želite najti ti mali zahodnoafriški državi, sta na ministrstvu v Ljubljani vladala mir in tišina. Kadar Tanje Fajon ni v hiši, bi šli lahko zaposleni že prej domov, pa tega nihče ne bi opazil. Mladika je na avtopilotu, uradniki anemično opravljajo svoje delo, nadrejeni gledajo na ure, kdaj bodo šli lahko iz pisarne, jutranje kavice se raztegnejo v dopoldne, sledi nekaj telefonskih klicev, kakšna depeša, prebiranje novic na spletu … in je že čas za kosilo … po kosilu pa kavica in potem je že ura za odhod domov.

Makedonski zunanji minister Timčo Mucunski se je danes v Ljubljani zahvalil Sloveniji za pomoč po požaru v nočnem klubu v Kočanih. Trenutno se namreč v Sloveniji zdravijo štirje poškodovani v požaru. Po besedah zunanje ministrice Tanja Fajon Severna Makedonija trenutno ne potrebuje dodatne pomoči, je pa Slovenija pripravljena pomagati.

Tanja Fajon je prejšnji teden v Manili tudi formalno odprla slovensko veleposlaništvo. In doživela val ogorčenih komentarjev. Ko gre za pljuvanje čez slovensko diplomacijo, je težko določiti, kdo je bolj pasji, levi ali desni agitatorji, aktivisti in dežurni troli, ki jim ne gre v račun, da ministrica za zunanje zadeve pogosto potuje po svetu, se srečuje, posvetuje, obiskuje konference, predava in vsake toliko odpre tudi kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo (DPK). Filipini so bili zadnji, in reakcije »ljudstva« prislovično iracionalne, pravzaprav neumne.

SD in Levica v bran Bobnarjevi in Lindavu, zoper katera bi ukrepala Svoboda; še vedno pa zahtevajo Poklukarjevo glavo.

Bile so dovoljene sanje, prišel pa je nov dan. Še pred 84. rojstnim dnevom, ki ga je ta torek slavil Milan Kučan, je nekdanji predsednik republike in partije že v kali zatrl sanje o veliki koaliciji po naslednjih parlamentarnih volitvah.

Leto 2024 je prvo leto nestalnega članstva Slovenije v Varnostnemu svetu Združenih narodov. V septembru je v obdobju aktualnega nestalnega članstva 2024–2025 prvič predsedovala VS. To je bil dodatni organizacijski izziv, ker je takrat potekal tudi t. i. visoki teden, čas splošne razprave Generalne skupščine ZN.

Decembra je Slovenija dobila novo zunanjepolitično strategijo. Ali je bila prejšnja res že tako zastarela, da je bila neuporabna, je drugo vprašanje, na katerega odgovora tako ali tako ne bomo dobili. O dokumentu, ki ima s prvo stranjo in kazalom vred pičlih 17 strani in se uradno imenuje Strategija zunanje politike Republike Slovenije, posebej kritičnih misli nismo prebrali.

Trije ministrski sestanki in dva telefonska pogovora je bilanca odnosov z Iranom v dobrem letu. Veliko ali preveč? Niti s Hrvaško ali Avstrijo ni takšne dinamike na ravni zunanjih ministrov, če odštejemo srečevanja v okviru Evropske unije in multilateralnih organizacij. V čem je torej skrivnost zelo pogostih diplomatskih stikov Slovenije z Islamsko republiko?