Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Naši najvišji državni funkcionarji s predsednico na čelu se podajajo na »državniška potovanja« v eksotične dežele z izgovori, ki so za lase privlečeni.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

Premier Robert Golob meni, da je "skrajni čas, da evropska zunanja služba in Evropska komisija pripravita mnenje in nadaljnje ukrepe glede očitne izraelske kršitve določil pridružitvenega sporazuma". Da je včeraj v Bruslju velika večina držav podprla revizijo omenjenega sporazuma, je zunanja ministrica Tanja Fajon ocenila kot korak naprej.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na državni proslavi pred dnevom boja proti okupatorju v Tržiču poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa. Zahtevala je junaštvo in prelom s preteklostjo, v težkih razmerah pa je "posejala seme slovenske državnosti", je dejala.

Medtem ko se je zunanja ministrica mudila v Beninu in Togu – svetujem vam, da pogledate na zemljevid sveta, če želite najti ti mali zahodnoafriški državi, sta na ministrstvu v Ljubljani vladala mir in tišina. Kadar Tanje Fajon ni v hiši, bi šli lahko zaposleni že prej domov, pa tega nihče ne bi opazil. Mladika je na avtopilotu, uradniki anemično opravljajo svoje delo, nadrejeni gledajo na ure, kdaj bodo šli lahko iz pisarne, jutranje kavice se raztegnejo v dopoldne, sledi nekaj telefonskih klicev, kakšna depeša, prebiranje novic na spletu … in je že čas za kosilo … po kosilu pa kavica in potem je že ura za odhod domov.

Makedonski zunanji minister Timčo Mucunski se je danes v Ljubljani zahvalil Sloveniji za pomoč po požaru v nočnem klubu v Kočanih. Trenutno se namreč v Sloveniji zdravijo štirje poškodovani v požaru. Po besedah zunanje ministrice Tanja Fajon Severna Makedonija trenutno ne potrebuje dodatne pomoči, je pa Slovenija pripravljena pomagati.

Tanja Fajon je prejšnji teden v Manili tudi formalno odprla slovensko veleposlaništvo. In doživela val ogorčenih komentarjev. Ko gre za pljuvanje čez slovensko diplomacijo, je težko določiti, kdo je bolj pasji, levi ali desni agitatorji, aktivisti in dežurni troli, ki jim ne gre v račun, da ministrica za zunanje zadeve pogosto potuje po svetu, se srečuje, posvetuje, obiskuje konference, predava in vsake toliko odpre tudi kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo (DPK). Filipini so bili zadnji, in reakcije »ljudstva« prislovično iracionalne, pravzaprav neumne.

SD in Levica v bran Bobnarjevi in Lindavu, zoper katera bi ukrepala Svoboda; še vedno pa zahtevajo Poklukarjevo glavo.

Bile so dovoljene sanje, prišel pa je nov dan. Še pred 84. rojstnim dnevom, ki ga je ta torek slavil Milan Kučan, je nekdanji predsednik republike in partije že v kali zatrl sanje o veliki koaliciji po naslednjih parlamentarnih volitvah.

Leto 2024 je prvo leto nestalnega članstva Slovenije v Varnostnemu svetu Združenih narodov. V septembru je v obdobju aktualnega nestalnega članstva 2024–2025 prvič predsedovala VS. To je bil dodatni organizacijski izziv, ker je takrat potekal tudi t. i. visoki teden, čas splošne razprave Generalne skupščine ZN.

Decembra je Slovenija dobila novo zunanjepolitično strategijo. Ali je bila prejšnja res že tako zastarela, da je bila neuporabna, je drugo vprašanje, na katerega odgovora tako ali tako ne bomo dobili. O dokumentu, ki ima s prvo stranjo in kazalom vred pičlih 17 strani in se uradno imenuje Strategija zunanje politike Republike Slovenije, posebej kritičnih misli nismo prebrali.

Trije ministrski sestanki in dva telefonska pogovora je bilanca odnosov z Iranom v dobrem letu. Veliko ali preveč? Niti s Hrvaško ali Avstrijo ni takšne dinamike na ravni zunanjih ministrov, če odštejemo srečevanja v okviru Evropske unije in multilateralnih organizacij. V čem je torej skrivnost zelo pogostih diplomatskih stikov Slovenije z Islamsko republiko?

Ukrajina se približuje zvezi Nato, a še ni primeren čas za vabilo tej državi v zavezništvo, je danes po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov Nata povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je še, da se Slovenija strinja s politiko odprtih vrat zavezništva.

Predstavljajmo si ekonom lonec, v katerem nastaja čedalje večji pritisk. Varnostni ventil, ki služi sproščanju prevelikega pritiska, je nekdo privoščljivo zaprl, zato odvečna para ne more uhajati. V notranjosti vse bolj narašča temperatura, sliši se brbotanje, posoda se trese in zdi se, da bi lahko v nekem trenutku odneslo pokrov. Tako nekako bi lahko opisali najbolj pesimistični pogled na razmere v vladni koaliciji, ki navzven sicer še vedno deluje kot relativno normalna družina. A celo na pogled najbolj idilične družine svoje skrivnosti skrbno skrivajo pred zunanjim svetom. Kaj se torej dogaja v koaliciji?

Gospodarsko sodelovanje z deželami, iz katerih uvozimo za nekaj evrov blaga, se sliši kot slaba šala, ministrska ali celo državniška potovanja v kraje, ki so za Slovenijo v vseh pogledih eksotični, roko na srce, pa niso nič drugega kot diplomatski turizem.

Razkrivamo, kdo naj bi bili glavni operativci spornega vabila predsednice Nataše Pirc Musar kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu na obisk v Slovenijo. Vabilo je razjezilo vlado, saj je predsednica prekoračila svoje pristojnosti.

Tudi najbolj površni opazovalci slovenske zunanje politike ugotavljajo, da je v njej vse manj vpliva Tanje Fajon in vedno več osebnega angažmaja predsednika vlade Roberta Goloba. Ta vtis se je še povečal z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, saj naša država tam v zadnjem času zastopa stališča, ki so precej bližje neuvrščenim državam in članicam Bricsa kot pa Evropski uniji.

Tudi najbolj površni opazovalci slovenske zunanje politike ugotavljajo, da je v njej vse manj vpliva Tanje Fajon in vedno več osebnega angažmaja predsednika vlade Roberta Goloba.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je že deveta ministrica vlade Roberta Goloba, ki se bo poslovila od svoje funkcije.