13. Žiga Debeljak
predsednik uprave SDH ter prvi nadzornik Telekoma in Gen energije

Na položaju predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) velja za prvega upravljalca državnih naložb v slovenskem gospodarstvu, katerih knjigovodska vrednost je konec leta 2024 znašala približno 13 milijard evrov.

Debeljak sodi v najožji krog zaupnikov predsednika vlade in Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Konec novembra lani, kar devet mesecev pred potekom mandata, mu je nadzorni svet podelil še drugi štiriletni mandat, ki ga bo nastopil s prvim septembrom.

Do postopka njegovega ponovnega imenovanja so bili kritični tudi v koalicijski SD, saj so se v delu javnosti pojavile kritike, da si Debeljak »rešuje kožo« in zagotavlja »zlato padalo« v primeru zamenjave vlade po marčevskih volitvah v državni zbor.

Po zamenjavi oblasti je običajno funkcija predsednika uprave SDH prva na udaru. Nato pa se podrejo še ostale domine, predsedovanje nadzornima svetoma Telekoma Slovenije in Gen energije.

14. Vojko Volk
državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost

Primož Lavre

Državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade je desna roka Roberta Goloba, ko gre za ključna vprašanja s področja zunanjih zadev in varnosti države.

Prav Volk je bil ob direktorju Sove Jošku Kadivniku tisti, ki je pred tremi leti premierja Goloba zaupno obvestil o aretaciji ruskih vohunov v Ljubljani in potem poskrbel za politični del koordinacije, ki se je končala z menjavo ruskih vohunov in ameriških državljanov lansko poletje.

Nasprotno od nekaterih koalicijskih partneric, ki ob besedah Amerika in Nato dobijo kurjo polt, je Vojko Volk privrženec tesnega sodelovanja z Združenimi državami in verjame v koristnost slovenskega članstva v Natu.

V času, ko je vedno znova na preizkušnji evropska in do nedavnega tudi proameriška strateška usmeritev Slovenije, je Vojko Volk nepogrešljivi glas razuma v pisani vladni koaliciji, kjer občasno izbruhne protizahodna histerija levičarskih kruhoborcev, ki so lani skorajda izglasovali referendum o obrambnih izdatkih, kar ni bilo daleč od odkrite napovedi izstopa iz Nata.

Toda prihodnost zavezništva ni odvisna od slovenske Levice, obenem pa je slovenska nacionalna varnost še kako odvisna od preudarnosti in mirnih živcev ključnih odločevalcev.

Vojko Volk resda ni v prvi vrsti, saj formalno niti ni politik, je pa prvi med enakimi, ki v ozadju skrbijo za to, da živimo v kolikor toliko varni državi. Ob glasnem pametovanju vseh, ki si domišljajo, da nekaj vedo o mednarodnih odnosih in diplomaciji, se Volk zdi kot stari profesor v razredu preveč pametne otročadi, ki bi se malce igrala z državo.

Vsekakor je Vojko Volk optimalna izbira za svoj položaj in premier ne bo naredil nobene napake, če ga obdrži v svoji bližini v primeru, da mu uspe osvojiti še en mandat.

15. Tanja Fajon
ministrica za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednica vlade

Robert Balen

Najbolj zaskrbljena ministrica v Golobovi vladi je tudi absolutna zmagovalka v zbiranju letalskih milj. Verjetno jih je v treh letih in pol nabrala toliko, da bo lahko naslednja tri leta napol zastonj letela v poslovnem razredu. Šalo na stran, Tanja Fajon ni le mati feministične diplomacije, ampak je od mrtvih obudila tudi jugoslovansko doktrino neuvrščenosti.

Ko je šlo za lobiranje za nestalni sedež v Varnostnem svetu, kar je postala ministričina obsesija, je sklicevanje na maršala Tita med obiskovanjem afriških držav morda celo zaleglo, saj so nas na glasovanju v Generalni skupščini podprle tudi mnoge afriške države. Toda neuvrščenost se je nadaljevala tudi kasneje in deloma se je je nalezla celo predsednica republike, prav tako velika ljubiteljica potovanj v eksotične dežele.

Pri Tanji Fajon lahko mirno zapišemo, da je večino svojega mandata oddelala na službeni poti in da je zagotovo najbolj aktivna zunanja ministrica v zgodovini Slovenije. Še Rupel se v času osamosvojitve ni toliko prevažal po svetu. A ko gre za izkupiček ministrskega dela in dosežke, je Tanja Fajon bolj skromna: večno nasprotovanje Izraelu v Varnostnem svetu, igranje novodobne neuvrščenosti in ustvarjanje vtisa pomembnosti v ničemer niso pripomogli k utrjevanju slovenskega nacionalnega interesa in blaginje državljanov.

Stalna odsotnost ministrice je zelo načela tudi notranjo strukturo zunanjega ministrstva, kjer se je zaposlovalo strankarske kadre SD, manj pa skrbelo za delovanje institucije, ki je danes v bistveno slabšem stanju kot pred štirimi leti.

Nauk zgodbe o leteči ministrici, ki je je povsod veliko, samo doma ne, je jasen: tuje težave uspešno rešuješ šele takrat, ki imaš doma vse urejeno.

16. Borut Jamnik
predsednik uprave SID banke

Jure Klobčar

Njegov vpliv je še posebej velik v političnem zakulisju, saj dokaj uspešno manevrira že celotno svojo kariero na različnih položajih in funkcijah v (para)državnem gospodarstvu. Velja za nekakšnega »strica iz ozadja« mlajše generacije levo od sredine. Skupaj z Žigom Debeljakom (SDH) pa je na čelu omrežja, ki ima pod vlado Roberta Goloba največji vpliv na kadrovanje v državnih podjetjih in upravljanje državnih naložb.

Svoj vpliv še vedno izvaja tudi po združenju nadzornikov, kjer je bil vrsto let predsednik upravnega odbora. Po imenovanju najprej za člana, nato predsednika uprave SID banke (petletni mandat je nastopil aprila 2023) pa je postal tudi član nadzornega sveta Združenja bank Slovenije. Za vodenje SID banke je v letu 2024 prejel kar 270 tisoč evrov bruto.

17. Rok Čeferin
predsednik ustavnega sodišča

Primož Lavre

Triletni mandat vodenja ustavnega sodišča je nastopil pred dobrim letom, ko je nasledil Mateja Accetta. Kakšne posebne teže le zato, ker je predsednik, nima, je primus inter pares. Pomembno je že, kdo sploh je izvoljen za ustavnega sodnika.

Poleg opravljanja sodniške funkcije usklajuje delo sodišča, sklicuje in vodi obravnave in seje, podpisuje odločbe in sklepe. Ni nepomembno, da skrbi za stike z drugimi državnimi organi in za sodelovanje z ustavnimi sodišči drugih držav in z mednarodnimi organizacijami.

Rok Čeferin (1964) izhaja iz verjetno najbolj znane odvetniške družine. Njegov brat Aleksander je predsednik Evropske nogometne zveze, ki se ga že vrsto let omenja kot enega od potencialnih novih obrazov politične leve sredine. V zadnjem intervjuju za Delo je dal nekaj izjav, ki bi bile lahko sporne. Denimo v odnosu do Komisije za preprečevanje korupcije in oddaje Tarča.

Nadaljuje se obsežna menjava ustavnih sodnikov in v enem od intervjujev je predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin dejal, da morajo kandidati izpolnjevati visoke strokovne in etične standarde.

»Pričakujem in upam, da bodo tisti, ki bodo nove ustavne sodnike in sodnice izbrali, pri tem upoštevali strokovne in etične kriterije in da bodo pustili ob strani svoje politične in ideološke preference.« Kako pomembno je, kdo sedi na ustavnem sodišču, se je pokazalo prav minule dni, ko so sodniki odločili, da razmejevanje med javnim in zasebnim zdravstvom na način, kot ga je uzakonila koalicija, ni upošteval določb veljavne delovne zakonodaje.

V ločenem mnenju se Rok Čeferin izkaže kot bolj liberalno nazorsko usmerjen, saj je v kritiki načina vladnega razmejevanja javnega in zasebnega v zdravstvu šel še dlje kot večina. Ne soglaša z večino kolegic in kolegov o tem, da je skladna z ustavo zakonska prepoved koncesionarjem, da sodelujejo z zdravniki, ki so zaposleni v javnem sektorju in ki imajo status samostojnega podjetnika, in da se jim prepove tudi sklepanje podjemnih pogodb z zdravniki.

V aferi Acceto in evropska komisarka Jourova je Čeferin v pogovoru za nacionalni radio dejal, da verjame zagotovilom nekdanjega predsednika ustavnega sodišča, da se o zakonu o RTV Slovenija s komisarko ni pogovarjal.

Edina odgovorna za afero je zanj Evropska komisija, ki je skrajno neprimerno in sramotno očitno (tako piše v opomnikih za obisk komisarke v Sloveniji) nameravala o zadevi RTV, tj. o tekočem sodnem postopku, govoriti s predsednikom. Kot rečeno, verjame pa, da do tega ni prišlo.

18. Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor Krke

Robert Balen

Predsednica republike mu je podelila visoko državno priznanje – zlati red za (izjemne) zasluge pri razvoju slovenskega gospodarstva in farmacevtske industrije. Jože Colarič nedvomno uživa največji ugled in je tudi eden najvplivnejših slovenskih menedžerjev. Teče že 21. leto, ko je na čelu Krke, lani pa je dopolnil sedem desetletij življenja.

Predsednik uprave in generalni direktor bo do konca leta 2027, ko se Krkini upravi izteče zadnji šestletni mandat. Krka je prvo slovensko podjetje s tržno kapitalizacijo, ki je presegla pet milijard evrov.

Skupina Krka je po zadnjih ocenah leto 2025 zaključila z dvema milijardama in 20 milijoni evrov prihodkov od prodaje izdelkov in storitev, kar je šest odstotkov več kot v letu 2024. Čisti dobiček pa bo osem odstotkov večji od predlanskega in naj bi znašal 383 milijonov evrov.

V dveh desetletjih pod Colaričevim vodstvom je novomeški farmacevt postal vodilna slovenska multinacionalka, Krka je ves ta čas vztrajno rastla tako po prihodkih kot po številu zaposlenih. Colarič je na čelu podjetja tako presegel svoja predhodnika: legendarnega Miloša Kovačiča in ustanovitelja Krke Borisa Andrijaniča.

19. Blaž Brodnjak
predsednik uprave NLB

Sašo Švigelj

Velja za enega najbolj javno izpostavljenih menedžerjev pri nas, kar je za pregovorno zadržane bančnike dokaj neobičajno. Brodnjak, ki si je v zadnjem času še okrepil svoj družbeni vpliv, ostaja glasen glede previsokih davkov, njegove izjave pa pogosto zelo odmevajo v javnosti. Med drugim je javno pozval k davčni razbremenitvi vrhunskih športnikov, da bi se ti vrnili in svoj denar vlagali v Slovenijo.

Poslovanje NLB ostaja stabilno, skupina je v prvi polovici lanskega leta beležila malenkost manjši dobiček kot leto prej, a je delnica NLB dosegla rekordne ravni, nadzorniki pa so Brodnjaku podelili še en petletni mandat do sredine leta 2031. Njegova plača in nagrade za vodenje banke so v letu 2024 prvič presegle milijon evrov bruto.

Brodnjak ima dobre povezave tudi v politiki, tako na levici kot na desnici. Na levi strani z Zoranom Jankovićem, za kar so zaslužne družinske vezi, saj je bil njegov oče Stanislav Brodnjak član Jankovićeve uprave v Mercatorju. Na desnici pa ga naravnost po »božje« častijo v Novi Sloveniji – na zadnji programski konferenci NSI je bil Brodnjak namreč eden od glavnih govorcev.

20. Dari Južna
direktor Perspektive FT, najbogatejši Slovenec

Sašo Radej

Z ženo Vesno sta s premoženjem več kot pol milijarde evrov pristala na prvem mestu Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev. Z bogastvom pa se je povečal tudi njegov vpliv, kar je kot desetodstotni lastnik Petrola demonstriral tudi z napenjanjem mišic proti Golobovi vladi, ker je ta regulacijo cen pogonskih goriv razširila tudi na bencinske servise ob avtocestah.

V preteklosti se zakonca Južna praviloma nista izpostavljala v javnosti, a lani ju je bogastvo odneslo v nebo, tam pa se od višine rado zvrti. Najbolj je odmeval njun intervju za največjo komercialno televizijo, v katerem je Dari v šaljivem tonu priznal, da »v bistvu ne dela nič«. Posel odmislita zgolj na dopustu, pa še to ne v celoti. Njune razvade da so dobra hrana in vino. V zasebnem življenju pa se rada družita: »… mi kar veliko žuriramo, tako poslovno kot privat,« je javno priznal najbogatejši Slovenec.

Skupina Perspektiva še naprej posluje uspešno, v letu 2024 so povečali tako prihodke (385 milijonov evrov) kot čisti dobiček (43 milijonov evrov).