Nataša Pirc Musar je prva slovenska predsednica, ki je na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov odletela z vladnim falconom. Njen urad nam ni razkril, kolikšni bodo stroški njenega poleta na turnejo v ZDA in Kanado. Po naših izračunih bomo samo za letalske stroške iz državne blagajne plačali okoli 150 tisočakov. Ker je skupaj z njo potoval tudi njen soprog Aleš Musar, na krovu ni bilo prostora za zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ta je v New York odpotovala z redno letalsko linijo in vmes obtičala v Frankfurtu.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je najprej udeležila 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je imela nagovor, prav tako se je udeležila tudi nekaterih spremljevalnih dogodkov, srečala pa se je tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Gutteresom in nekaterimi državnimi voditelji. V petek in soboto je obiskala slovensko izseljensko skupnost v Clevelandu, v nedeljo in ponedeljek pa še v Torontu.

X.com

Fajonova obtičala v Frankfurtu

Skupaj s predsednico so odpotovali še njen soprog Aleš Musar (udeležil se je samo programa v New Yorku, nato pa se z redno linijo vrnil v Slovenijo), šefinja kabineta Ula Tomaduz, svetovalec predsednice za mednarodne odnose Zlatko Šabič, predstavnica službe za komuniciranje in protokol, uradni snemalec oziroma fotograf ter varnostniki (običajno sta dva). Za celotno potovanje v ZDA in Kanado je urad predsednice najel vladno letalo falcon 2000 EX. Uradni podatki o stroških še niso znani.

Na spletni strani ministrstva za obrambo je objavljen podatek, da cena ure letenja s falconom znaša 4028 evrov brez DDV oziroma 4914 evrov z DDV. Če letalo v New York leti približno deset ur (vmes se mora enkrat ustaviti in točiti gorivo), potem to pomeni okoli 50 tisočakov v eno smer. Iz New Yorka do Clevelanda sta dve uri leta, nato pa do Toronta še približno ena ura. Ob tem je treba všteti še letališke pristojbine in takse, zato bi lahko bila končna številka okoli 150 tisoč evrov.

Če bi odpotovali z rednimi letalskimi linijami, bi bili stroški veliko nižji. Delegacija ministrstva za zunanje in evropske zadeve pod vodstvom ministrice Tanje Fajon je denimo potovala z redno letalsko povezavo iz Ljubljane. Na vprašanje, zakaj niso odpotovali skupaj s predsednico s falconom, so odgovorili, da »zaradi prostorskih omejitev na letalu in različnih časovnih obveznosti (urnika) predsednice in ministrice«.

Facebook

V falconu je namreč le deset sedežev za potnike, zato za zunanjo ministrico v njem ni bilo prostora (bil pa je za predsedničinega soproga). Delegacija ministrstva je namreč potovala različno, nekateri so odpotovali že v soboto (20. septembra), drugi v nedeljo (21. septembra), tudi vračali so se različno, del v soboto (27. septembra), del v nedeljo (28. septembra).

Najprej so iz Ljubljane leteli v Frankfurt, nato pa od tam v New York, pri čemer je ministrica Fajonova zaradi zamude letala morala prespati v Frankfurtu in nato šele naslednji dan (v ponedeljek) nadaljevati pot v New York. Državna sekretarka Melita Gabrič pa je v New York priletela iz Brazilije, kjer se je udeležila globalnega vrha Koalicije za šolske obroke.

Poleg Fajonove in Gabričeve so bili v uradni delegaciji še vodja kabineta Andrej Medica, generalna sekretarka direktorata za multilateralno sodelovanje Božena Forštnarič Boroje, generalna sekretarka direktorata za politične zadeve Mateja Norčič Štamcar, vodja sektorja za mednarodne organizacije Tadeja Forštner Perklič in predstavnica službe za strateške komunikacije Tina Kučinič, skupaj šest oseb ter še dva varnostnika.

UPRS

»Stroški letalskih vozovnic bodo znani, ko prejmemo račune s strani agencije za nakup letalskih vozovnic,« so nam odgovorili. Neuradno naj bi bila okvirna cena povratne letalske vozovnice iz Ljubljane do New Yorka od 1500 do 2000 evrov na osebo. Za osem oseb torej največ do 16 tisoč evrov v obe smeri, kar je precej manj, kot stane falconov let do New Yorka zgolj v eno smer.

Letalo ima večje stroške, če ne leti?

V uradu predsednice Pirc Musarjeve so izračun, da bo let državljane skupno stal 150 tisoč evrov, označili za neresničen, za informacije, koliko bo let dejansko ovrednoten, pa so nas napotili na ministrstvo za obrambo oziroma Slovensko vojsko, ko se bo delegacija vrnila in bodo prispeli vsi računi v Slovenijo: »Predlog za let z vladnim letalom je prišel s strani Slovenske vojske in ga imamo v UPRS tudi zabeleženega. Piloti Slovenske vojske imajo določene naloge, usposabljanja in urjenja, ki jih morajo redno izvajati. Vse to pa izključno z namenom, da pridobijo, vzpostavijo in ohranjajo določene ter zahtevane zmogljivosti. Da se zahtevane licence vzdržujejo glede na tip zrakoplova, je treba med drugim opraviti tudi določeno število ur naleta posamezne vaje, v tem primeru tudi čezoceanski let, da lahko piloti vzdržujejo zahtevano usposobljenost.«

Kot so nam še odgovorili, je zelo intenziven in časovno zahteven program predsednice republike v New Yorku, Clevelandu in Torontu logistično mogoče izpeljati samo z vladnim letalom: »Potovanje z rednimi linijami bi zahtevalo bistveno več časa, obenem pa ne bi mogli izpeljati vseh točk programa.

Žan Kolman/KPV

Slovenske skupnosti v Clevelandu že dolgo niso obiskali najvišji predstavniki Slovenije, za slovensko skupnost v Torontu pa je to sploh prvi obisk slovenskega predsednika. Zato je pomembno, da se predsednica republike v okviru programa obiska sreča s tam živečimi Slovenci. Potovanje z vladnim letalom je v konkretnem primeru bolj učinkovito in omogoča več prilagodljivosti (morebitne zamude v programu).«

V uradu zatrjujejo, da to za državni proračun ne povzroča dodatnih stroškov, saj so stroški za delovanje falcona zagotovljeni vnaprej, v vsakoletnem proračunu. Let predsednice je bil izveden v okviru rednega naleta in torej ne povzroča dodatnih stroškov: »Ob tem pa je nujno poudariti, da vladno letalo državni proračun stane največ, če ne leti, saj je stroške za njegovo obratovanje v vsakem primeru treba plačati. Ti stroški pa se bistveno zmanjšajo, če vladno letalo leti več.«

Pozabljena obljuba o ogljičnem odtisu

Ob tem odgovoru se lahko držimo za glavo, kajti to je podobno, kot če bi trdili, da nas avto stane več, če ga imamo zgolj v garaži, kot pa če ga uporabljamo. Resda ima država s falconom stroške vzdrževanja, servisov, obnove licence itd. Letno nas stroški vzdrževanja stanejo od tri do pet milijonov evrov, odvisno od tega, ali je bil tudi na popravilu. Toda letalo ima večje stroške, če leti. Navsezadnje, kerozin ni zastonj, da drugih stroškov ne omenjamo. Ob tem je treba opozoriti še na ogljične odtise, ki se jim je Nataša Pirc Musar pred izvolitvijo obljubila izogibati. »Zdi se mi prav, da kot predsednica dajem zgled tudi pri službenih poteh. Pred vsako potjo bom preverila ogljični odtis,« je izjavila 10. novembra 2022 v predvolilnem soočenju z Anžetom Logarjem.

Silvester Šurla

Dejstvo je tudi, da je strošek ure leta s falconom objavilo ministrstvo za obrambo, zato je ta podatek verodostojen. Denimo, ko je za novo leto 2023 na Dunaj odletela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je državni zbor objavil podatek, da je polet s tem letalom stal 6926 evrov, kar ni vključevalo letaliških pristojbin. Vladni sokol je z Brnika na Dunaj letel 45 minut, nazaj na Brnik pa 30 minut, skupno torej eno uro in petnajst minut. Torej so za uro leta plačali približno toliko, kot je navedlo ministrstvo za obrambo.

Poleg falcona lahko vodilni funkcionarji uporabljajo še turbolet in spartan. Prvi je manjši in lahko z njim potuje največ šest potnikov, drugi pa je vojaško transportno letalo, ki ima prostor za okoli dvajset potnikov. Cena ure leta s turboletom je 1888 evrov z DDV, ura leta spartana pa kar 6063 evrov z DDV. Zato se lani predsednica Pirc Musarjeva ni odločila za let s spartanom na olimpijske igre v Pariz (falcon in turbolet nista bila plovna), saj so ji pokazali predračun, da bi ta polet stal okoli 57 tisočakov. Namesto tega se je raje odločila za redno linijo v ekonomskem razredu iz Zagreba, tako so skupni stroški štiričlanske delegacije znašali le 2869 evrov.

Poleg tega ima vlada s falconom vseskozi težave, saj je pogosto na popravilih. Če bi bil vseskozi na tleh, potem popravila ne bi bila potrebna. Ko je denimo maja 2023 peljal predsednico v London na kronanje britanskega kralja Karla III., je nato odletel v Stockholm po ministra za zdravje in zašel v nevihtni oblak, zaradi česar so nastale delne površinske poškodbe. Tako je moral odleteti na popravilo v Švico, Pirc Musarjeva pa se je na povabilo slovaške predsednice vrnila s slovaškim vladnim letalom, nato so jo prišli z avtomobilom iskat v Bratislavo.

Robert Balen

Skupaj s slovaško predsednico je odpotovala tudi na vrh Sveta Evrope v Islandijo. Takrat se je zavzela za nakup še enega vladnega letala. »Vse države, ki dajo kaj nase, imajo vladno letalo. Slovaška ima na razpolago štiri letala, mi pa imamo dve desetletji starega falcona. Država potrebuje letalo, in to ne samo enega, imeti mora dve letali. Tako kot se pokvari avto, se lahko tudi letalo. Slovenija je odrezana od sveta, izgubili smo nacionalno letalsko družbo, zato bi morala v Islandijo z rednimi letalskimi linijami leteti mnogo dlje in na koncu bi bilo to dražje. Kot predsednica države sem varovana po drugi stopnji in bi bilo treba najeti VIP salone,« je dejala v intervjuju za POP TV.

Mimogrede, slovaško letalo, v katerem so gostili našo predsednico, je večje. Zato je slišati, da naj bi Slovenija v okviru povečanega proračuna za obrambo nabavila večje vladno letalo, ki bo nadomestilo več kot dvajset let starega falcona. Morda bodo takrat lahko državne delegacije na isti dogodek potovale skupaj.

Vsak četrti let brez potnikov

Predsednica države ima prednost pri uporabi vladnega letala, sledijo predsednica državnega zbora, predsednik vlade, predsednik državnega sveta, predsednik ustavnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, varuh človekovih pravic in člani vlade. Prav tako se falcon lahko uporablja za druge prevoze za potrebe državnih organov. Letalo se uporablja tudi v sistemu ATARES in za prevoze VIP (zelo pomembnih oseb) na podlagi dvostranskih dogovorov s članicami Nata in EU ter za potrebe Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant kot posrednega proračunskega uporabnika.

UPRS

Od začetka letošnjega leta do konca julija je falcon opravil 120 letov, od tega deset za urad predsednice republike, šest za kabinet predsednika vlade in dva za državni zbor. Največkrat sta ga uporabili zunanje in obrambno ministrstvo, prvo trinajstkrat, drugo enajstkrat. Dvakrat ga je naročilo vrhovno sodišče, pri čemer niso všteti septembrski leti, ko je falcon peljal vrhovne sodnike v Haag, pri tem pa se je moral vrniti še po drugi del delegacije.

Kar 34-krat je letel prazen, ko je naročnika peljal na eno destinacijo, nato pa šel iskat drugega na drugo ali pa se je vrnil domov in se pozneje vrnil po naročnika. Preostalo so ga najeli uporabniki z drugih ministrstev: za finance, notranje zadeve, kmetijstvo, digitalno preobrazbo, delo in socialne zadeve, kohezijo in regionalni razvoj, naravne vire in prostor, lani tudi za javno upravo, včasih tudi dva državna organa skupaj. Med uporabniki je pogosto tudi generalštab Slovenske vojske.

Predsednica Pirc Musarjeva je 27. januarja letela v Katovice na Poljskem in nazaj, 25. aprila v Rim in nazaj, 16. maja v Talin (Estonija), dva dni pozneje nazaj v Ljubljano, 21. maja v Bruselj in nazaj, od 30. maja do 6. junija pa ga je uporabila za turnejo po Afriki, kjer je obiskala Nairobi (Kenija), Antananarivo (Madagaskar) in Adis Abebo (Etiopija). Na poti tja in nazaj se je falcon ustavil v Kairu, da je natočil gorivo. 16. junija je letela v Tirano in nazaj, 10. julija pa v Sarajevo, od koder se je vrnila dva dni pozneje.

Bobo

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je 22. januarja z njim odpotovala v Moldavijo in čez dva dni nazaj, 11. julija pa v Dubrovnik in nazaj. Predsednik vlade Robert Golob pa je 17. maja z njim odpotoval v Rim in naslednji dan nazaj v Ljubljano (vmes je šlo letalo po predsednico v Talin), 29. maja v Madrid in nazaj, 25. junija (skupaj z obrambnim ministrom) v Amsterdam in nazaj, v Bruselj in nazaj, 3. julija pa v Ženevo in nazaj.

Lani je falcon opravil 261 letov, od tega 24 za urad predsednice republike (najdlje je šla v Oman in Kairo), leta 2023 pa 202 leta, od tega 23 za urad predsednice republike (med drugim je potovala v Doho (Katar), Reykjavik (Islandija), Tbilisi (Gruzija) in Dubaj (ZAE). Tokrat je njen že 58. let s falconom. Za primerjavo, prejšnji predsednik Borut Pahor je v svojem drugem mandatu s falconom letel 46-krat, od tega je opravil po enajst letov leta 2020 in 2022, 15 letov pa leta 2021. Nikoli ni z njim odpotoval »čez lužo« v New York. Leta 2022 je falcon opravil 144 letov, leto prej 355, leta 2020 222 letov, leta 2019 pa 137 letov.

Ker je pogosto na popravilu, se kabinet predsednika vlade pogosto odloči za najem poslovnega letala. Po izračunu stroškov, ki so ga junija letos opravili na Dnevniku, so v kabinetu za najem poslovnega letala pri družbah Flycom Aviation in Janez let (potovali so s cessno) za let na Svet EU v Bruselj povprečno odšteli 18.998 evrov, medtem ko so s falconom tja leteli za povprečno 6658 evrov. Ob tem pa je treba poudariti, da v primerih, ko se premier in ministri udeležujejo zasedanj Sveta EU, stroške vsakega prevoza ob predložitvi dokumentacije v celoti povrne EU; pri tem ni pomembno, ali je premier odpotoval s poslovnim ali vladnim letalom ali z redno letalsko linijo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.