Vodilni kandidati sedmih list, ki jim javnomnenjske ankete najbolje kažejo, so na soočenju na POP TV med drugim predstavili stališča glede migracij, morebitne blokade Hrvaške pri vstopanju v schengen zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, izpostavili pa so predvsem potrebo po večji enotnosti slovenskih evropskih poslancev na evropskem parketu.

Na bližnjih evropskih volitvah po anketi Vox populi najbolje kaže skupni listi SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom, ki bi jo podprlo 18,9 odstotka volivcev. Sledita listi SD z nosilko Tanjo Fajon (18,1-odstotna podpora) in LMŠ z nosilko Ireno Joveva (16,9 odstotka glasov).

Predsednik NSi Matej Tonin je na današnjem taboru stranke v Sveti Trojici v Slovenskih goricah poudaril, da so njihovi kandidati najboljša izbira na prihajajočih volitvah v Evropski parlament. "Krščanski demokrati želimo graditi, ne uničevati. Želimo širiti upanje, ne strah. Zanima nas dialog, ne konflikt," je dejal.

LMŠ po izsledkih majske ankete Vox populi ostaja na vrhu lestvice strank. Na volitvah v DZ bi jo podprlo 23,3 odstotka volivcev, sledita pa jih SDS s 17,2 odstotka in SD z 11 odstotki podpore. V DZ bi se uvrstile še Levica, NSi in DeSUS. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 58,7 odstotka, kot neuspešno pa nekaj več kot tretjina vprašanih.

Vodstvo avstrijskih skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) je včeraj za novega vodjo imenovalo Norberta Hoferja, dosedanjega ministra za infrastrukturo. Hoferja, ki se je na predsedniških volitvah leta 2016 presenetljivo uspešno kosal s kasneje izvoljenim Alexandrom Van der Bellnom, bodo za vodjo stranke uradno potrdili po evropskih volitvah.

Naši sogovorniki (Andraž Zorko, Andrej M. Poznič, Anton Tomažič, Ivo Hvalica, Dimitrij Rupel in Pavel Rupar) so si drznili napovedati izid evropskih volitev.

Varna hrana, okolje, brexit in izzivi EU so bile teme drugega soočenja kandidatov parlamentarnih strank na TV Slovenija pred evropskimi volitvami. Sledila je predstavitev in soočenje kandidatov zunajparlamentarnih strank in list, v ospredju pa so bile migracije, varnost in obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim.

Stranke in liste, ki kandidirajo na evropskih volitvah, brexita oz. dogajanja v zvezi z njim, pa tudi njegovih domnevnih posledic večinoma ne ocenjujejo pozitivno. Omenjajo raznolike vzroke za odločitev Britancev za izstop iz EU, različno je tudi njihovo mnenje o tem, ali bi Združenemu kraljestvu lahko sledile druge članice.

Večina poslanskih skupin tudi včeraj še ni komentirala interpelacije obrambnega ministra Karla Erjavca, ki jo je minuli teden vložila SDS. Podporo sta za zdaj napovedali še NSi in SNS, ki med očitki Erjavcu navajata katastrofalno stanje v SV. Levica se še ni izrekla, v koalicijski SAB pa poudarjajo, da še čakajo na ministrove tehtne argumente.

Glavni odbor Hrvaške kmečke stranke (HSS) je v petek odločil, da stranka izstopi iz Evropske ljudske stranke (EPP). Kot razlog za to so navedli članstvo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića v EPP, ki po njihovem izražajo želje po hrvaškem ozemlju.

Poslanski skupini SDS in Levice sta včeraj na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih členov novele zakona o kazenskem postopku, pri kateri izpostavljajo vprašanja uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. Predlagatelji zahteve sodišču predlagajo, naj do odločitve zadrži izvajanje novele zakona, ki jo je DZ sprejel 26. marca.

Zbor za republiko je včeraj v sodelovanju z nemško politično fundacijo Konrad Adenauer Stiftung pripravil javno tribuno o sedanjih in prihodnjih izzivih EU. Razpravljavci so soglašali, da EU kot velik projekt miru nima alternative. Po njihovem mnenju so vse težave, ki pestijo EU, rešljive, a le ob prizadevanju in vzajemni pomoči vseh držav članic.

Madžarski premier Viktor Orban je danes sporočil, da on sam in njegova stranka Fidesz odrekata podporo vodilnemu kandidatu Evropske ljudske stranke (EPP), Nemcu Mandredu Webru. "Smo v iskanju novega kandidata," je na današnji novinarski konferenci s podpredsednikom avstrijske vlade Heinz-Christianom Strachejem v Budimepešti sporočil Orban.

Nekdanji predsednik mariborske SDS Zvone Zinrajh je z današnjim dnem izstopil iz stranke. "Razlogi so v mojih osebnih stališčih do politike SDS v zadnjih letih," je sporočil. SDS je s tem izgubila enega od skupno treh glasov v mariborskem mestnem svetu.

Okrajno sodišče v Ljubljani je SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši zaradi prekrška pri najemu posojila od Dijane Đuđić namesto globe izreklo opomin, je razvidno iz sodbe, objavljene na spletnem portalu Demokracija.

Podpora vladi Marjana Šarca je po padcu prejšnji mesec v aprilu zopet narasla, prav tako je zrasla podpora stranki LMŠ. Javnomnenjska podpora pa je glede na javnomnenjsko raziskavo Mediane padla strankam SDS, Levica, NSi in DeSUS, je danes poročal POP TV.

Če bi bile evropske volitve danes, bi največ glasov dobila skupna lista SDS in SLS, in sicer 12,3 odstotka glasov. Lista SD je tesno za njimi z 12,2 odstotka glasov. listo LMŠ pa bi volilo 10,1 odstotka vprašanih, kaže javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV.

Na majskih evropskih volitvah bi po anketi Vox populi agencije Ninamedia SD z nosilko liste Tanjo Fajon in LMŠ z nosilko liste Ireno Jovevo dobili enak delež glasov. Obe bi volilo 16,9 odstotka vprašanih, skupna lista SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom na tretjem mestu pa 15,7 odstotka.

Pred evropskimi volitvami najbolje kaže skupni listi SDS in SLS, sledita ji SD in LMŠ, kaže anketa Mediane za Delo. Preference za volitve v DZ so nekoliko drugačne; prva na lestvici priljubljenosti strank ostaja LMŠ, a z manjšo podporo, za njo sta SDS in SD. Vlada in DZ sta dobila slabšo ocena kot marca.

Javnomnenjska podpora LMŠ je aprila še nekoliko padla, a še vedno ostaja na vrhu lestvice strank. Zanjo bi glasovalo 26,2 odstotka anketirancev, za drugouvrščeno SDS pa bi jih glasovalo 14,2 odstotka, kaže anketa Vox populi agencije Ninamedia. Je pa malce narasla podpora vladi, ki jo kot uspešno ocenjuje 61 odstotkov vprašanih.