Kandidati za evroposlance so se prepirali, kdo v Sloveniji nadzoruje medije

Na soočenju parlamentarnih strank so sodelovali Gregor Perič (SMC), Zmago Jelinčič (SNS), Irena Joveva (LMŠ), Ljudmila Novak (NSi), Romana Tomc (SDS in SLS), Tanja Fajon (SD), Violeta Tomić (Levica), Igor Šoltes (DeSUS) in Angelika Mlinar (SAB).

Na soočenju zunajparlamentarnih strank pa so sodelovali Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija), Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije), Urša Zgojznik (Povežimo se) in Bernard Brščič (DOM), medtem ko je manjkal kandidat Dobre države.

Kandidati za poslance so med drugim govorili o korupcijski aferi, v katero se je zapletel zdaj že nekdanji avstrijski podkancler in vodja svobodnjakov Heinz-Christian Strache, ki je zaradi tega tudi odstopil z obeh položajev.

Koroška Slovenka Mlinarjeva je ob tem poudarila, da ta primer kaže na to, da s populisti ni mogoče graditi nobene države. Takšne stranke po njenih besedah rušijo demokracijo, s čimer se je strinjala tudi Fajonova. Po njenih besedah gre za poskus destabilizacije EU od zunaj. Tomićeva je izpostavila, da je ta afera razkrinkala "desne populiste".

Perič in Joveva sta ob tem korupcijsko afero ostro obsodila. Tudi Novakova se je zavzela za ničelno toleranco do korupcije, pri čemer pa se je vprašala, kdo financira levico. Tomčeva je na drugi strani poudarila, da so pomembne posledice, torej Strachejev odstop in prevzem odgovornosti.

Jelinčič pa je povedal, da je korupcija bila in bo. Nekatere ujamejo, nekaterih pa ne. Po njegovem je šlo v primeru Strache za vnaprej pripravljeno obveščevalno delovanje. Šoltes je ob tem poudaril, da so, ko je bil na čelu slovenskega računskega sodišča, odkrili več sumov korupcije, a problem je, da se nič ne zgodi.

Vsi so izpostavili, da sami nimajo izkušenj s korupcijo. Ob tem pa so si izmenjevali očitke o tem, katera politična opcija nadzoruje medije.

O korupciji so razpravljali tudi kandidati neparlamentarnih strank. Pretnar je kot konkreten ukrep za izkoreninjenje korupcije izpostavil omejitev dostopa lobistov do evropskih poslancev. Zgojznikova se s tem ni strinjala in poudarila, da je treba zaščititi tiste, ki odkrivajo korupcijo. Šiško se je zavzel za to, da bi bilo možno evropske poslance odstaviti za vsako najmanjšo napako. Po mnenju Brščiča pa bi lahko korupcijo izkoreninili s tem, da ne bi bila vsa moč skoncentrirana v Bruslju.

Kandidati parlamentarnih strank so komentirali tudi predlog zunanjega ministra Mira Cerarja za vzpostavitev mešanih patrulj na meji z Italijo. To idejo sta podprla le kandidata LMŠ in SMC. Po besedah Irene Joveve so mešane patrulje izraz dobrososedskega sodelovanja, zato v njih ne vidi nobenih težav. Perič pa poudarja, da je ukrep namenjen temu, da Italijani po vzoru Avstrije ne bi znova vzpostavili kontrol na meji s Slovenijo, ki jih "kot Primorec res ne bi želel spet videti".

Drugi kandidati predloga ne podpirajo. Po mnenju Tomčeve bi morale biti te patrulje na južni meji, torej meji s Hrvaško. Tudi Jelinčič je prepričan, da je treba okrepiti nadzor na južni meji, Cerarjev predlog pa po njegovih besedah "ne pije vode". Tudi Fajonova ne želi patrulj na notranjih mejah, ob tem je poudarila nujnost skupne migracijske politike. Enako tudi Mlinarjeva, ki se ji mešane patrulje na italijanski meji zdijo "brezvezne".

Tudi Šoltes ni najbolj navdušen nad Cerarjevo idejo, prav tako ne Tomićeva, ki je tudi opozorila na nujnost skupne evropske politike. "Zavarujmo zunanje meje in bomo lahko odprli notranje meje," pa je poudarila Ljudmila Novak.

Kandidati neparlamentarnih pa so spregovorili tudi o populizmu in prihodnosti EU. Po Brščičevih besedah je populizem nekaj pozitivnega. "Potrebujemo manj Bruslja in več Evrope in populisti ponujamo ravno to," je dejal.

Pretnar je menil, da bo v Evropski parlament prišel ostanek vala ekstremistov, ki so se pojavili po krizi, a da se jih ni treba bati, saj da nove krize ni na vidiku. Zgojznikova ga je opozorila, da je na vidiku nova kriza, in to okoljska. Obenem je opozorila tudi na "zeleni populizem". Šiško pa je izpostavil, da je prihodnost Evrope skupnost enakopravnih, svobodnih in suverenih narodov.