Soočenje kandidatov: to pravijo o brexitu, migrantih in obveznem cepljenju

Ob vprašanju, kaj lahko evropski poslanec naredi za to, da do potrošnika pride zdrava in varna hrana, so se kandidati parlamentarnih strank večinoma strinjali, da je regulativa na področju zagotavljanja in nadzora varne hrane v EU dobra. Opozorili pa so, da odpove nadzor v posameznih članicah, kot se je to zgodilo v aferi z oporečno poljsko govedino.

Da je treba okrepiti nadzorno funkcijo EU, saj nacionalni nadzorni organi niso dovolj učinkoviti, je prepričan Gregor Perič (SMC), podobno je Matjaž Nemec (SD) ocenil, da nadzor v posameznih državah šepa. Tiste, ki kršijo pravila, in ki "uvažajo svinjarijo", bi bilo po prepričanju Zmaga Jelinčiča (SNS) treba kaznovati.

Klemen Grošelj (LMŠ) rešitev vidi v krajšanju dobavnih verig in kupovanju lokalne hrane. Tudi Igor Šoltes (DeSUS) ocenjuje, da samooskrba omogoča večjo varnost hrane, zato jo je treba povečati. Da ne moremo imeti zdrave hrane v nečistem okolju, pa je prepričan Lojze Peterle (NSi).

Kandidatka skupne liste SDS in SLS Patricija Šulin je poudarila, da je Evropska komisija tudi na njeno in pobudo kolegov odreagirala na razlike v kakovosti posameznih prehrambenih izdelkov med vzhodom in zahodom EU in postavila nova pravila ter boljši nadzor. Tudi Angelika Mlinar (SAB) je poudarila, da so standardi v EU najvišji na svetu, vendar pa morajo članice EU pa morajo postati enakovredne in enakopravne tudi na tem področju. Sašo Slaček Brlek (Levica) je prepričan, da je treba zagotoviti regulativo, ki bo zagotovila zdravo in neoporečeno hrano.

Kandidati so se dotaknili tudi brexita, pri čemer sta predvsem Šoltes in Mlinarjeva kot enega glavnih krivcev za odločitev Britancev izpostavila lažne novice. Jelinčič se ni strinjal, oziroma je menil, da je Evropska unija prešibka, če ji lažne novice lahko pridejo do živega.

Slaček je omenil odsotnost odgovorov EU na socialne in druge težave, ki jih generirajo neoliberalne politike, kar populisti zlorabljajo za svoje cilje. Tudi Peterle se je strinjal, da je bil na delu populizem, a je omenil tudi strah Britancev pred delavci migranti. Slaček je omenil, da protimigrantski diskurz v Britaniji občutijo tudi slovenski delavci, Perič pa je mnenja, da so bili tudi delavci migranti le grešni kozel populistov. Tudi Nemec v brexitu vidi poziv, da je treba biti zelo pozoren na populizme, take leve kot desne.

Mlinarjeva upa, da bo brexit lekcija o tem, da se z tako pomembnimi stvarmi ne gre igrati, Šulinova verjame, da je ta izkušnja ostale članice še utrdila v pripadnosti EU, Grošelj pa je kot glavni nauk brexita izpostavil zavedanje o tem, kaj se zgodi, ko znotrajstrankarske razprtije postanejo del zunanje politike.

V soočenju zunajparlamentarnih strank so svoja stališča predstavili Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija), Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije), Urša Zgojznik (Zeleni), Bernard Brščič (Domovinska liga) in Peter Golob (Dobra država).

Čas je da naredimo enotno varnostno unijo in da okrepimo Evropo od znotraj, ključno je povezovanje, je v zvezi z vprašanjem, kako se lotiti reševanja begunske in migrantske krize, dejala Zgojznikova. Brščič je poudaril, da je v migrantski krizi EU v celoti odpovedala, v stranki pa da verjamejo v "trdnjavo Evropa".

Pretnar je ob tem vprašanju spomnil na problematiko brezdomcev. Golob pa se strinja, da so migracije najbolj problematična točka EU, po njegovem je treba zagotoviti nadzor zunanje meje in urediti azilne postopke. Šiško pa je dejal, da naj si države, ki rabijo delovno silo, migrante uvozijo z letali.

Eno od vprašanj je bilo tudi obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim. Jasno ga je podprla le Zgojznikova, pogojno pa še Brščič, ki bi rad večji nadzor nad vplivom farmacevtske industrije, in Pretnar, ki meni, da je EU pravi inštrument za odgovore na še odprta vprašanja o cepljenju. Šiško je absolutno proti, saj meni, da obvezno cepljenje posega v človekovo pravico, da odloča o svojem telesu.