SDS bi za evropskega komisarja predlagala Anžeta Logarja

Edinega velikega soočenja na komercialni televiziji so se udeležili Milan Zver (skupna lista SDS in SLS), Irena Joveva (LMŠ), Tanja Fajon (SD), Violeta Tomič (Levica), Angelika Mlinar (SAB), Ljudmila Novak (NSi) in Igor Šoltes (DeSUS).

Kandidati se niso mogli izogniti problematiki migracij in razmeram na južni slovenski meji. Teh ne gre podcenjevati, je pa narobe, če to nekateri izkoriščajo za netenje nestrpnosti in ustvarjanje izrednih razmer, je prepričan Šoltes, ki bi si želel, da bi najvišji predstavniki vlade večkrat obiskali te kraje, saj strah ne bo izginil sam od sebe.

Joveva se strinja s strankarskim šefom in premierjem Marjanom Šarcem, da je bil shod za bolje varovano mejo v Črnomlju strankarski shod ter zlorabljen v predvolilne namene, Zver pa je opozoril, da je pozival poslance, naj se ga udeležijo, a se niso, prav tako se ni odzval Šarec, ki da je prebivalce ob meji prepustil samim sebi. Kot je dejala Tomićeva, so ji Belokranjci povedali, da je bilo na shodu malo domačinov, veliko pa članov SDS.

Fajonova pa meni, da so ljudje upravičeno prestrašeni, saj vlada ne komunicira s prebivalci ob meji. Ljudi je strah, njihovih opozoril ne bi smeli ignorirati, je poudarila tudi Novakova, in dodala, da so tudi migranti ljudje, ki za prehod meje potrebujejo potni list.

Na očitke, da vlada ne ukrepa, se je odzvala Joveva, ki je zagotovila, da država izvaja potrebne ukrepe. Čeprav je ščuvanja in ustvarjanja nepotrebne panike veliko, pa vlada po njenem razmere obvladuje.

Mlinarjeva, ki poudarja, da EU potrebuje skupno evropsko migracijsko politiko in skupni nadzor meje, ne razume Zvera, zakaj zagovarja poteze nacionalističnih vlad, kot je madžarska. Nosilec skupne liste SDS in SLS ji je odvrnil, da zato, ker so te vlade vpeljale po njihovi oceni učinkovito migracijsko politiko.

Prihodnost Evrope ni v žicah in ograjah, ampak v celoviti migracijski politiki, ki pa je ni, saj so prav vlade nekaterih držav z nevarnim nacionalizmom ves čas razdirale skupno evropsko politiko, pa je opozorila Fajonova. Proti nepredušnemu zapiranju meje je tudi Šoltes, za skupno migracijsko politiko pa se je zavzela tudi Tomićeva.

Kandidati so se dotaknili tudi vprašanja hrvaškega nespoštovanja razsodbe arbitražnega sodišča. Z izjemo Zvera, ki je znova zatrdil, da po mnenju poslancev iz vrst SDS arbitražna razsodba ni v strateškem interesu Slovenije in da bi državi v pogovorih lahko dosegli boljšo rešitev, so ostali zatrjevali, da je razsodbo treba spoštovati. Ni pa bilo enoznačnih odgovorov na vprašanje, ali bi morala Slovenija zaradi nespoštovanja razsodbe blokirati hrvaška prizadevanja za vstop v schengensko območje.

Če je Mlinarjeva zatrdila, da Hrvaška pogojev za vstop v schengen ne bo izpolnjevala, dokler ne bo uresničila razsodbe, je Joveva dodala, da Hrvaška v tem trenutku ne izpolnjuje še niti vseh tehničnih pogojev in da politična odločitev sledi šele po tem.

Tomićeva je pojasnila, da v Levici zagovarjajo tako uresničitev arbitražne razsodbe kot vstop Hrvaške v schengensko območje, poudarila pa je tudi, da napetosti med državama ne rešujejo vsakodnevnih težav prebivalcev ob meji.

Fajonova je ocenila, da bo Hrvaška prišla do spoznanja, da je spoštovanje arbitraže v njenem interesu, Novakova pa je orisala, da bi meje morale biti stičišča in prostori združevanja, ne pa ločevanja med narodi.

Glede vpliva in pomena Slovenije v EU je Tomićeva menila, da je teža Slovenije v uniji precej majhna, a da "smo majhni, kot si sami želimo biti majhni". Pogreša bolj glasno in odločno slovensko politiko. Joveva pa majhnost Slovenije v EU vidi v tem, da ne znamo biti enotni, ko je treba.

Fajonova pogreša jasno strategijo države, kako delovati znotraj EU, Zver pa je zatrdil, da lahko večjo težo Sloveniji dajo vladni predstavniki, ki pa žal tega ne znajo narediti. Novakova je ob tem ponovila kritiko premierja Šarca, ker ni nastopil v Evropskem parlamentu.

Mlinarjeva je spomnila, da je večina članic unije majhnih in da gre za to, kako se zna država postaviti zase. Po Šoltesovem mnenju pa bi morala biti majhnost Slovenije prednost, da se v EU uveljavi z naprednimi idejami.

Kandidati so se morali zagovarjati tudi zaradi visokih plač in privilegijev, do katerih so upravičeni evropski poslanci, pri čemer so pokazali naklonjenost večji preglednosti porabe poslancev. Enotnosti ni bilo pri vprašanju, ali določiti minimalno plačo na ravni EU, čeprav je bilo pri večini razbrati podporo vsaj določenim minimalnim standardom na socialnem področju. Sta pa Zver in Novakova zagovarjala, da je pred tem treba z vlaganjem v razvoj doseči zadostno zmanjšanje razlik med državami.

Na vprašanje, kdo bi lahko bil po volitvah kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije, je le Zver ponudil konkretno ime. Dejal je namreč, da se nagiba k temu, da bi kandidata predlagala stranka, ki na volitvah zmaga. Če bo to skupna lista SDS in SLS, se mu primeren kandidat zdi poslanec SDS Anže Logar.