Na majskih evropskih volitvah bi po anketi Vox populi agencije Ninamedia SD z nosilko liste Tanjo Fajon in LMŠ z nosilko liste Ireno Jovevo dobili enak delež glasov. Obe bi volilo 16,9 odstotka vprašanih, skupna lista SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom na tretjem mestu pa 15,7 odstotka.

Pred evropskimi volitvami najbolje kaže skupni listi SDS in SLS, sledita ji SD in LMŠ, kaže anketa Mediane za Delo. Preference za volitve v DZ so nekoliko drugačne; prva na lestvici priljubljenosti strank ostaja LMŠ, a z manjšo podporo, za njo sta SDS in SD. Vlada in DZ sta dobila slabšo ocena kot marca.

Javnomnenjska podpora LMŠ je aprila še nekoliko padla, a še vedno ostaja na vrhu lestvice strank. Zanjo bi glasovalo 26,2 odstotka anketirancev, za drugouvrščeno SDS pa bi jih glasovalo 14,2 odstotka, kaže anketa Vox populi agencije Ninamedia. Je pa malce narasla podpora vladi, ki jo kot uspešno ocenjuje 61 odstotkov vprašanih.

NSi je današnji letni posvet stranke v Celju namenila evropskim temam ter pripravam na evropske volitve, na njem pa so tudi potrdili glavne programske točke, s katerimi bodo nastopili na volitvah. Stranka je ob tem tudi uradno predstavila kandidate svoje liste, na čelu katere bo tokrat nekdanja predsednica Ljudmila Novak.

Člani Slovenske ljudske stranke (SLS) so na današnjem statutarno-programskem kongresu v Kranju sprejeli dopolnjen program stranke in ga nadgradili z resolucijami. V programu so podrobneje opredelili področja kulture, varnosti in delovanja stranke. Kongres pa je minil tudi v znamenju prihajajočih evropskih volitev.

Stranka evropskih socialistov (PES) je zamrznila odnose z romunsko vladajočo socialdemokratsko stranko (PSD) zaradi razmer na področju pravne države v Romuniji, je v četrtek poročala francoska tiskovna agencija AFP. V PSD so zamrznitev označili za nesprejemljivo.

Italijanski notranji minister in vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini se je v Pragi sestal z vodjo češke skrajno desne stranke SPD Tomiem Okamuro, s katerim sta govorila o strategiji za majske evropske volitve. Razpravljala sta tudi o "katastrofalnih" politikah Evropske unije, je na Facebooku zapisal Okamura, ki ima japonske korenine.

Okoli 200 delegatov pred kratkim ustanovljene stranke DOM - Domovinska liga je na današnjem kongresu v Ljubljani za predsednika stranke izvolilo Bernarda Brščiča, za podpredsednico pa odvetnico Lucijo Šikovec Ušaj. Njihov moto je Najprej Slovenija, prvi projekt pa nastop na majskih evropskih volitvah.

Novoustanovljeno stranko Domovinska liga (DOM) v soboto čaka ustanovni kongres, na katerem bodo izvolili vodstvo. Neuradno se bo za položaj predsednika potegoval Bernard Brščič, za podpredsednico pa odvetnica Lucija Šikovec Ušaj. Slednjo je sicer etična komisija odvetniške zbornice okrcala zaradi žaljivih zapisov na Twitterju.

Na sedežu SNS sta se včeraj popoldne srečala predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti in predsednik narodne skupščine ene od entitet v BiH, Republike Srbske, Nedeljko Čubrilović. Kot je v izjavi po srečanju dejal Jelinčič, sta govorila o številnih temah, ki zadevajo Balkan, BiH, Kosovo in EU. Čubrilović je SNS tudi zaželel uspeh na evropskih volitvah.

Med strankami, ki so na lanskih državnozborskih volitvah presegle en odstotek glasov, je največ denarja za kampanjo porabila SDS, in sicer 441.052 evrov, najmanj pa Piratska stranka Slovenije, 21.886 evrov, je razvidno iz revizijskih poročil računskega sodišča. Med strankami, ki so porabile največ, je tudi SLS, ki pa se ji ni uspelo uvrstiti v DZ.

Državni proračun za leto 2019, ki ga je DZ v začetku marca popravil z rebalansom, je tudi po oceni NSi zrel za ustavno presojo. V stranki pripravljajo predlog zahteve za ustavno presojo, k pripravi so povabili tudi strokovnjake. Predlog bodo nato ponudili v podpis tudi ostalim poslanskim skupinam.

Poslanska skupina SDS je zahtevala sklic nujne seje odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije (OEU), na kateri bi obravnavali poročilo o dejavnostih slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu.

Vladi premierja Marjana Šarca je ta mesec podpora zaradi afer in odstopov nekoliko padla. Še vedno jo podpira večina (52,4 odstotka) vprašanih, dobra tretjina (36,5 odstotka) je z njo nezadovoljna, 11 odstotkov pa je neopredeljenih, kaže javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV. Med strankami vodi Šarčeva LMŠ, sledi SDS, tretja je NSi.

SDS ima po besedah premierja Marjana Šarca vso pravico do prizadevanj za vložitev zahteve za presojo ustavnosti rebalansa letošnjega proračuna, vendar pa se mu to zdi popolnoma nesmiselno in spet le ustvarjanje političnega nemira. "Stvari so povsem pod nadzorom," je napoved prvaka SDS Janeza Janše po koncu vrha EU v Bruslju komentiral Šarec.

Letošnji že 12. Pučnikov simpozij, ki ga na bistriškem gradu vsako leto pripravi Inštitut dr. Jožeta Pučnika, je minil v znamenju 30-letnice slovenske politične pomladi in spomina na njene najbolj pomembne mejnike. Prvak SDS Janez Janša in Milan Zver sta ob tem spomnila na po njunem mnenju nedokončano tranzicijo slovenske družbe.

Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti, je na Twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša. Kot je napovedal, bodo zato zahtevali ustavno presojo.

Predsednik SDS Janez Janša je v pismu predsedniku stranke EPP Josephu Daulu pozval k odpovedi ali preložitvi glasovanja o usodi stranke madžarskega premierja Viktorja Orbana Fidesz, saj da v primeru glasovanja stranka izgubi ne glede na izid. Opozoril je, da EPP z glasovanjem tvega razdor v svojih vrstah in tudi zmago na evropskih volitvah.

Najvplivnejša evropska politična družina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) naj bi danes po napovedih neuradnih virov začasno izključila stranko madžarskega premierja Viktorja Orbana. Fidesz naj bi izgubil pravico do glasovanja na strankarskih srečanjih in pravico do kandidiranja za položaje.

Najvplivnejša evropska politična družina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) bo danes v Bruslju odločala o usodi svoje članice Fidesz, stranke madžarskega premierja Viktorja Orbana. Odprte naj bi bile vse možnosti, kot najverjetnejši pa se neuradno omenjata zamrznitev članstva ali da se Orban sam izključi iz EPP.