Lojze Peterle (NSi) je po objavi volilnih izidov, ki so pokazali, da tokrat ni bil izvoljen in da se poslavlja od Evropskega parlamenta, poudaril, da se je na volitvah pošteno boril ter se zahvalil volivcem za tri mandate in za vse glasove, ki so mu jih namenili.

Skupna lista SDS in SLS, ki je na evropskih volitvah dobila tri poslanska mesta, po besedah predsednika SDS Janez Janše pošilja v Bruselj ljudi, ki vedo, da se je treba trdo boriti za slovenske interese. Hkrati so to ljudje, ki znajo delati pametne kompromise, je Janša dejal v prvem odzivu po objavi delnih izidov.

Ljudmila Novak, ki je bila kot nosilka liste NSi izvoljena v Evropski parlament, je obljubila zavzeto delo v dobro Slovenije in EU. "Ne znam igrati na orglice, znam pa veliko pozitivnega povedati o Sloveniji. Po tem me bodo gotovo poznali v Evropskem parlamentu," je obljubila.

V britanski konservativni stranki se napoveduje oster boj za mesto predsednika, ki bo nasledil Thereso May ne le na čelu stranke, ampak tudi na premierskem položaju. Do včeraj je kandidaturo napovedalo že pet interesentov, poroča britanski BBC.

V zadnji anketi, ki jo je za Radiotelevizija Slovenija (RTVS) opravila agencija Ninamedia, se vrstni red strank oz. list, ki jim kaže najbolje, ni spremenil. V vrhu ostaja skupna lista SDS in SLS, ki ji sledi LMŠ, tretja je SD.

Največ podpore na nedeljskih volitvah v Evropski parlament si lahko obeta skupna lista SDS in SLS, ki bi jo volilo 19,6 odstotka vprašanih, nakazuje raziskava javnega mnenja, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Sledita listi LMŠ (16,2) in SD (11,8 odstotka).

Korupcijska afera v Avstriji, davčne oaze, predlog za vzpostavitev mešanih patrulj na meji z Italijo in populizem so bile teme zadnjega soočenja kandidatov parlamentarnih strank na TV Slovenija pred evropskimi volitvami. Na podobna vprašanja so na soočenju, ki je sledilo, odgovarjali kandidati zunajparlamentarnih strank.

Vodilni kandidati sedmih list, ki jim javnomnenjske ankete najbolje kažejo, so na soočenju na POP TV med drugim predstavili stališča glede migracij, morebitne blokade Hrvaške pri vstopanju v schengen zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, izpostavili pa so predvsem potrebo po večji enotnosti slovenskih evropskih poslancev na evropskem parketu.

Na bližnjih evropskih volitvah po anketi Vox populi najbolje kaže skupni listi SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom, ki bi jo podprlo 18,9 odstotka volivcev. Sledita listi SD z nosilko Tanjo Fajon (18,1-odstotna podpora) in LMŠ z nosilko Ireno Joveva (16,9 odstotka glasov).

Predsednik NSi Matej Tonin je na današnjem taboru stranke v Sveti Trojici v Slovenskih goricah poudaril, da so njihovi kandidati najboljša izbira na prihajajočih volitvah v Evropski parlament. "Krščanski demokrati želimo graditi, ne uničevati. Želimo širiti upanje, ne strah. Zanima nas dialog, ne konflikt," je dejal.

LMŠ po izsledkih majske ankete Vox populi ostaja na vrhu lestvice strank. Na volitvah v DZ bi jo podprlo 23,3 odstotka volivcev, sledita pa jih SDS s 17,2 odstotka in SD z 11 odstotki podpore. V DZ bi se uvrstile še Levica, NSi in DeSUS. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 58,7 odstotka, kot neuspešno pa nekaj več kot tretjina vprašanih.

Vodstvo avstrijskih skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) je včeraj za novega vodjo imenovalo Norberta Hoferja, dosedanjega ministra za infrastrukturo. Hoferja, ki se je na predsedniških volitvah leta 2016 presenetljivo uspešno kosal s kasneje izvoljenim Alexandrom Van der Bellnom, bodo za vodjo stranke uradno potrdili po evropskih volitvah.

Naši sogovorniki (Andraž Zorko, Andrej M. Poznič, Anton Tomažič, Ivo Hvalica, Dimitrij Rupel in Pavel Rupar) so si drznili napovedati izid evropskih volitev.

Varna hrana, okolje, brexit in izzivi EU so bile teme drugega soočenja kandidatov parlamentarnih strank na TV Slovenija pred evropskimi volitvami. Sledila je predstavitev in soočenje kandidatov zunajparlamentarnih strank in list, v ospredju pa so bile migracije, varnost in obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim.

Stranke in liste, ki kandidirajo na evropskih volitvah, brexita oz. dogajanja v zvezi z njim, pa tudi njegovih domnevnih posledic večinoma ne ocenjujejo pozitivno. Omenjajo raznolike vzroke za odločitev Britancev za izstop iz EU, različno je tudi njihovo mnenje o tem, ali bi Združenemu kraljestvu lahko sledile druge članice.

Večina poslanskih skupin tudi včeraj še ni komentirala interpelacije obrambnega ministra Karla Erjavca, ki jo je minuli teden vložila SDS. Podporo sta za zdaj napovedali še NSi in SNS, ki med očitki Erjavcu navajata katastrofalno stanje v SV. Levica se še ni izrekla, v koalicijski SAB pa poudarjajo, da še čakajo na ministrove tehtne argumente.

Glavni odbor Hrvaške kmečke stranke (HSS) je v petek odločil, da stranka izstopi iz Evropske ljudske stranke (EPP). Kot razlog za to so navedli članstvo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića v EPP, ki po njihovem izražajo želje po hrvaškem ozemlju.

Poslanski skupini SDS in Levice sta včeraj na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih členov novele zakona o kazenskem postopku, pri kateri izpostavljajo vprašanja uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. Predlagatelji zahteve sodišču predlagajo, naj do odločitve zadrži izvajanje novele zakona, ki jo je DZ sprejel 26. marca.

Zbor za republiko je včeraj v sodelovanju z nemško politično fundacijo Konrad Adenauer Stiftung pripravil javno tribuno o sedanjih in prihodnjih izzivih EU. Razpravljavci so soglašali, da EU kot velik projekt miru nima alternative. Po njihovem mnenju so vse težave, ki pestijo EU, rešljive, a le ob prizadevanju in vzajemni pomoči vseh držav članic.

Madžarski premier Viktor Orban je danes sporočil, da on sam in njegova stranka Fidesz odrekata podporo vodilnemu kandidatu Evropske ljudske stranke (EPP), Nemcu Mandredu Webru. "Smo v iskanju novega kandidata," je na današnji novinarski konferenci s podpredsednikom avstrijske vlade Heinz-Christianom Strachejem v Budimepešti sporočil Orban.