Izvršni odbor DeSUS je včeraj po predstavitvi vseh treh kandidatov za predsednika stranke potrdil kandidature za volilni kongres stranke, ki bo 18. januarja, med njimi tudi kandidaturi Aleksandre Pivec in Boruta Stražišarja. Prav tako je kandidatne liste in tudi delegate na poznejši seji potrdil svet stranke.

Kmetijska ministrica in kandidatka za predsednico DeSUS Aleksandra Pivec meni, da organi DeSUS nimajo nobenega razloga, da ne bi potrdili njene kandidature za predsednico DeSUS. Kadrovska komisija DeSUS je namreč izrazila vsebinske pomisleke o njeni kandidaturi in izvršnemu odboru stranke predlagala, naj se mu Pivčeva v sredo predstavi.

SDS je novembra glede na rezultate javnomnenjske ankete Mediane prvič po januarju prehitela LMŠ, je včeraj poročal POP TV. SDS bi po anketi volilo 15,4 odstotka vprašanih, medtem ko bi LMŠ volilo 13,8 odstotka vprašanih.

Nemški krščanski demokrati (CDU) se na kongresu stranke v Leipzigu včeraj niso opredelili za splošno izključitev kitajskega tehnološkega koncerna Huawei iz izgradnje mobilnega omrežja 5G v Nemčiji. V sprejetem sklepu so med drugim navedli, da lahko pri izgradnji 5G sodelujejo le tisti dobavitelji, ki izpolnjujejo jasno določene varnostne pogoje.

V stranki DeSUS se napetost pred januarskim volilnim kongresom stopnjuje. Ob tem, da je kadrovska komisija DeSUS ugotovila, da pri kandidaturah Erjavčevih protikandidatov za vodenje stranke Aleksandri Pivec in Borutu Stražišarju obstajajo vsebinski zadržki, nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl zapušča stranko, poroča Dnevnik.

Kadrovska komisija stranke DeSUS je izrazila vsebinske zadržke do kandidatur Aleksandre Pivec in Gregorja Stražišarja za položaj predsednika stranke. Ugotovila je, da oba kandidata sicer izpolnjujeta vse formalne pogoje, a predlagala izvršnemu odboru stranke, da se z njima še enkrat pogovori.

Evropska ljudska stranka (EPP) je na volilnem kongresu v Zagrebu včeraj potrdila dosedanjega prvega moža Evropskega sveta in nekdanjega poljskega premierja Donalda Tuska za novega predsednika. Tusk, ki je bil tudi edini predsedniški kandidat, je napovedal, da se bo nemudoma začel bojevati proti neodgovornemu populizmu.

Ocena dela vlade se je novembra po anketi Vox populi zmanjšala že drugi mesec, podpornikov pa je prvič letos manj od nasprotnikov. Podpira jo namreč 44,6 odstotka vprašanih, 49 odstotkov pa je ne podpira. Podpora največji vladni stranki LMŠ je malenkost zrasla, na 21,3 odstotka, drugo uvrščeni SDS pa nekoliko padla na 13,5 odstotka podpore.

Okoli 500 delegatov NSi je na današnjem programskem kongresu potrdilo prenovljeni temeljni program stranke, ki človeku daje prednost pred državo in kapitalom, stranko pa umešča na politično sredino. Prvak NSi Matej Tonin je v kongresnem nagovoru med drugim poudaril potrebo po reformah v zdravstvu in pravosodju.

Španski socialisti in skrajno leva stranka Unidas Podemos so danes dosegli načelni dogovor o oblikovanju koalicijske vlade, sta po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili stranki. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah sicer nista osvojili dovolj glasov za absolutno večino v parlamentu, tako da bosta potrebovali podporo manjših strank.

Potem ko so avstrijski Zeleni v nedeljo sporočili odločitev o vstopu v pogajanja, je danes pripravljenost na začetek uradnih koalicijskih pogovorov z Zelenimi potrdil tudi prvi mož Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Sebastian Kurz. Posvaril je sicer, da proces zaradi številnih različnih stališč ne bo enostaven.

V HDZ vre zaradi sovražnega govora na račun predsednika stranke in premierja Andreja Plenkovića. Predsedstvo hrvaške vladajoče stranke je napovedalo, da bodo ukrepali proti svojim članom zaradi sovražnega govora in groženj na mobilnih aplikacijah ter spletnih družbenih omrežjih. Sovražni govor v HDZ vsebuje tudi pozive k nasilju.

Če bi bile jutri volitve, bi največ glasov dobili LMŠ (15,4 odstotka) in SDS (15,2 odstotka). Obema je podpora glede na oktober nekoliko padla. Močno pa je poskočila podpora Levici, za katero bi glasovalo 11,2 odstotka sodelujočih v novembrskem barometru, anketi časnika Delo.

Delegati stranke SD so na kongresu v Velenju potrdili programska izhodišča za prihodnost, s katerimi stranka začenja proces programske prenove v levo in zeleno. Prvak SD Dejan Židan je v svojem govoru izrazil željo nadaljnjega vodenja SD, premierja Marjana Šarca pa so pozvali k sklicu koalicijskega vrha. Zanimivo: stranka, ki je "botra" projekta okolju niti najmanj prijaznega (in kriminalno predragega) projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, želi zdaj postati zelena stranka.

Ob robu kongresa SD, na katerem so razpravljali o programskih izhodiščih, se je pojavilo tudi vprašanje, ali lahko ambiciozne načrte uresničijo na čelu z Dejanom Židanom. Vodstvo SD je glede neuradnih kritik na njegov račun previdno. Evropski poslanec Milan Brglez pa je na Twitterju zavrnil namigovanja, da ga zanima vodenje SD.

Španci se bodo danes že drugič v zadnjega pol leta odpravili na parlamentarne volitve, po katerih pa glede na ankete ni pričakovati konca politične blokade, ki traja že vse od aprilskih volitev.

Vodja avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in najverjetnejši novi predsednik avstrijske vlade Sebastian Kurz je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) posvaril pred vedno globljim prepadom med vzhodno in zahodno Evropo. Kritiziral je tudi držo moralne nadvlade na Zahodu.

Predsednik SD Dejan Židan ob tem, ko je Levica včeraj zavrnila dopolnila koalicije glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poudarja, da bi Levica, če bi imela iskrene namene, te sprejela z odprtimi rokami. "Bili smo priče realizaciji scenarija, ki je bil očitno narejen že pred tedni, in se je iskal samo razlog," je dodal.

Premier Marjan Šarec je prepričan, da ni vlada tista, ki bi zapuščala Levico, ampak je lahko prej obratno. Še preden je koordinator Levice Luka Mesec sporočil, da zanje sporazum o sodelovanju s koalicijo ni več obvezujoč, je Šarec v izjavi ponovil, da si želi nadaljnjega sodelovanja. Vladni mandat želi dokončati, a brez kompromisov ne bo šlo.

V poslanski skupini LMŠ Banko Slovenije pozivajo, naj strožje pogoje podeljevanja stanovanjskih posojil spremeni zgolj v priporočila oz. z njimi počaka do sprejema novega stanovanjskega zakona. V tem času bi namreč omogočili jamstva za najem stanovanjskih posojil tistim, ki zaradi oblike zaposlitve ali višine dohodka ne morejo sami do njih.