Revija Reporter
Slovenija

Primcu in Kanglerju v Strasbourgu ni uspelo: pravila so jasna in morala bi jih poznati, jima sporočajo sodniki ESČP

STA

5. dec. 2019 11:49 Osveženo: 15:03 / 05. 12. 2019

Deli na:

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pritožbo strank Glas za otroke in družine ter Nove ljudske stranke zavrglo kot nedopustno. Stranki, ki sta na lanskih parlamentarnih volitvah nastopili s skupno listo Združena desnica, sta se na ESČP obrnili zaradi zavrnitve kandidatnih list v dveh volilnih enotah zaradi nedoseganja ženskih kvot.

Na parlamentarnih volitvah leta 2018 sta Glas za otroke in družine ter Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka (NLS) kot Združena desnica vložili kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah, a sta jih volilni komisiji kranjske in novomeške volilne enote zavrnili, saj lista ni izpolnjevala zakonskih določb o najmanj 35-odstotni zastopanosti vsakega od spolov.

Lista je odločitev izpodbijala na vrhovnem sodišču, ki je njihovo pritožbo zavrnilo. Nato so se obrnili še na ustavno sodišče, ki pa pritožb niti ni sprejelo v obravnavo. Naslednji korak je bila pritožba na ESČP. To so v imenu liste vložili Aleš Primc in Metka Zevnik iz stranke Glas za otroke in družine ter Franc Kangler.

ESČP pa je soglasno sklenilo, da se pritožba zavrne kot nedopustna. Kot je razvidno iz danes objavljene sodbe, so pravila o spolnih kvotah za oblikovanje kandidatnih list, na katerih je temeljila njihova zavrnitev, jasna in bi jih morala koalicija strank poznati.

Pritožniki so namreč menili, da je zakonodaja, ki zahteva spolno uravnoteženo zastopanost na volitvah, nejasna in dvoumna. A se sodišče s tem ni strinjalo, pač pa menilo, da so te zahteve v slovenski zakonodaji povsem jasno definirane. Poleg tega bi se pritožniki morali zavedati, kakšne posledice jih bodo doletele, če zakonskih zahtev ne bodo upoštevali, in bodo torej njihove kandidatne liste zavrnjene.

Sodišče se je posvetilo tudi vprašanju, ali je zavrnitev kandidatnih list sorazmeren ukrep v primerjavi s ciljem, ki ga določbe o spolnih kvotah zasledujejo. Pri tem so se sodniki oprli na dokumente Sveta Evrope, ki ne samo dovoljujejo, pač pa tudi vzpodbujajo uvedbo spolnih kvot v volilni zakonodaji posameznih držav, vključno s strogimi sankcijami za njihovo neizpolnjevanje. Zato zavrnitev kandidatnih list po mnenju sodišča ni prekomeren ukrep, očitki predlagateljev pa so neutemeljeni.

Poleg tega pa ESČP meni, da spolne kvote pomagajo zagotavljati demokratično legitimnost in so skladne z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prav tako opozarjajo, da je enakopravna zastopanost spolov eden od glavnih ciljev držav članic Sveta Evrope.

V koaliciji Združena desnica so v pritožbi zapisali še, da v predvolilni kampanji niso mogli sodelovali v soočenjih na Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Tudi v tem delu je ESČP pritožbo zavrglo, saj je ugotovilo, da je RTVS zgolj upoštevala zakonske določbe in pravila, po katerih je dolžna na soočenja povabiti stranke, ki imajo svoje kandidate v vseh volilnih enotah.

"Gledamo naprej. Prejšnje volitve so mimo. Pred Slovenijo so novi izzivi," je v odzivu na odločitev sodišča za STA sporočil Primc.