Po nekaterih informacijah naj bi nastala stranka gospodarstvenikov, njeni glavni pobudniki pa naj bi bili zbrani v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), ki ga vodi Joc Pečečnik.

Iz registra političnih strank bo v kratkem izbrisanih več političnih strank, izhaja iz objav v uradnem listu. Med njimi je več takšnih, ki so nekoč pomembno krojile usodo slovenske politike, med drugim Zares Gregorja Golobiča, Državljanska lista Gregorja Viranta in Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.

SDS je po anketi Mediane za POP TV povečala podporo pred največjo koalicijsko stranko Gibanjem Svoboda. Sledijo SD, NSi in Vesna. Podpora vladi je enaka kot prejšnji mesec, delež tistih, ki vlade ne podpirajo, pa je padel pod 50 odstotkov.

NSi ponosno stopa po svoji poti in gradi svojo politiko, tako bo tudi v bodoče, zatrjuje podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič. Meni, da jim bo cilj doseči deset odstotkov na volitvah v DZ uspel s sedanjim predsednikom Matejem Toninom. "Takšne vlade si Slovenija ne zasluži več in jo tudi težko preživi," pa je strnila kritike vladi Roberta Goloba.

Podpora volivcev se vse bolj zgoščuje okoli največje vladne in opozicijske stranke, Gibanja Svoboda in SDS, kaže julijska anketa Mediane za POP TV. V vodstvu je še naprej SDS, ki je razliko do Gibanja Svoboda rahlo povečala. Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi s 23 odstotki podpore zmagala SDS. Na drugem mestu bi bilo Gibanje Svoboda s 16,1 odstotka, na tretjem pa SD z 8,3 odstotka, kaže anketa Vox populi za Dnevnik. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 35,1 odstotka vprašanih (junija 33,8 odstotka) in kot neuspešno 58,6 odstotka. Neopredeljenih je 6,3 odstotka sodelujočih.

Če bi bile volitve v DZ jutri, bi zmago slavila SDS, kaže anketa Mediane za časopis Delo. Obkrožilo bi jo 22,9 odstotka vprašanih, kar je 1,4 odstotne točke manj kot junija. Gibanje Svoboda, ki bi ga junija izbralo 19,5 odstotka vprašanih, pa bi ta mesec izbralo le 15,8 odstotka vprašanih. Sledita stranki SD in Vesna, ki jima je podpora narasla.

SDS računskemu sodišču očita, da je v reviziji poslovanja političnih strank v letu 2022 uporabilo dvojna merila. SDS so namreč izdali mnenje s pridržkom, čeprav je stranka popravljalni ukrep izvedla že med revizijo, podobne pomanjkljivosti pa so po navedbah SDS revizorji ugotovili tudi pri večini drugih strank, a so tem izrekli pozitivno mnenje.

Računsko sodišče je v revizijah pravilnosti poslovanja šestih političnih strank izdalo pozitivno mnenje NSi, Levici, SLS, SD in Svobodi, SDS pa mnenje s pridržkom. Znesek ugotovljenih nepravilnosti znaša dobrih 253.000 evrov, stranke so morale zato v humanitarne namene vplačati skoraj 20.000 evrov, ena stranka pa mora to še narediti.

Po posvetu vodij parlamentarnih strank o spremembi volilnega sistema z uveljavitvijo preferenčnega glasu na volitvah v DZ je premier Robert Golob ocenil, da je ta uresničljiva. Ker je zanjo potrebna dvotretjinska večina v DZ, je jeziček na tehtnici NSi, ki predlaga povečanje števila volilnih enot in izvoljenih poslancev. SDS predlogom nasprotuje.

Skupina poslancev opozicijskih strank SDS in NSi je danes na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor sprejel 4. junija. Koaliciji med drugim očitajo, da je pri sprejemanju sklepa vlade o priznanju Palestine kršila ustavo in poslovnik DZ.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes obsodila antisemitske izjave, zaradi katerih sta v četrtek odstopili dve vodilni članici podmladka njene skrajno desne stranke Bratje Italije. Ob tem je namenila kritiko tudi spletnemu portalu Fanpage, ki je v okviru tajne preiskave objavil posnetke njunih spornih in žaljivih komentarjev.

Rezultati junijske javnomnenjske raziskave Vox populi za Dnevnik kažejo, da bi največ, 23,8 odstotka glasov prejela SDS. Gibanje Svoboda bi izbralo 14,6 odstotka vprašanih. Sledijo SD, NSi in Levica. Delo vlade je sicer kot neuspešno ocenilo 62,4 odstotka vprašanih. Najbolj utemeljen pa je po mnenju vprašanih očitek o slabih razmerah v zdravstvu.

Dosedanji kočevski župan Vladimir Prebilič, ki je bil na listi stranke Vesna izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, se je v anketi Mediane za POP TV zavihtel na vrh lestvice priljubljenosti politikov. Med strankami SDS še naprej vodi pred Gibanjem Svoboda, zunajparlamentarna Vesna se je zavihtela na peto mesto.

Finančnega ministra Klemna Boštjančiča ne skrbi sodelovanje s skrajno desno vlado v Franciji, če bi na bližajočih volitvah zmagal Nacionalni zbor. Kot je dejal za portal Politico, so odnosi med ministri v večji meri odvisni od osebnosti kot od politične usmeritve. Ne skrbi ga niti izid volitev v ZDA, češ da je razvoj dogajanja v Evropi pomembnejši.

SDS je po oceni sveta stranke na evropskih volitvah prepričljivo zmagala, tako da so predčasne volitve zelo verjetne, so sporočili po seji sveta. V sporočilu niso omenili statuta stranke, a je po navedbah medijev svet sprejel tudi spremembe statuta, ki izvoljenim predstavnikom SDS med mandatom onemogočajo kandidiranje na listah drugih strank.

Po poročanju N1 je svet SDS na zasedanju v Stični spremenil svoj statut, ki zdaj izvoljenim predstavnikom SDS v času mandata onemogoča kandidiranje na listah drugih strank. Spremembe, pravi predsednik svet Zvonko Černač, veljajo za naprej. “Ta določba se za poslance Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha ne uporablja," je dejal za N1.

Zunajparlamentarna stranka DeSUS je na današnjem kongresu za novega predsednika izvolila profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlada Dimovskega. Ta je dejal, da je glavni cilj vstop stranke v parlament.

Populistična stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo (Reform UK), ki jo vodi Nigel Farage, je prvič po podpori prehitela konservativno stranko premierja Rishija Sunaka, kaže v četrtek objavljena javnomnenjska raziskava družbe YouGov. Obe sicer krepko zaostajata za laburistično stranko, ki se ji na julijskih parlamentarnih volitvah obeta zmaga.

Na parlamentarnih volitvah bi po anketi Mediane za časopis Delo zmago slavila SDS, ki bi jo obkrožilo 24,3 odstotka vprašanih, za dobro odstotno točko več kot maja. Gibanje Svoboda bi izbralo 19,5 odstotka vprašanih oz. za dobri dve odstotni točki več kot maja. Sledijo SD, Levica in NSi, ki ji je podpora padla pod štiri odstotke.