Valu vloženih predlogov za izvedbo posvetovalnih predlogov se, kot kaže, z dvema novima predlogoma pridružuje tudi opozicijska SDS. Volivce bi povprašali o nastanitvah nezakonitih migrantov v Sloveniji in o zaupanju v vlado Roberta Goloba, izhaja iz spletne strani DZ.

Iz Levice je danes kolektivno izstopilo več članov. "Njihov odstop je bil pričakovan in napovedan, sama pričakujem še kakšne odstope v prihodnosti," se je odzvala koordinatorica stranke Asta Vrečko. Po njenih besedah vsi podpisniki pisma o odstopu niti niso člani stranke, nekateri so izstopili že pred časom, drugi so šele v postopku včlanjevanja.

Poslanec SDS Anže Logar verjame, da njegovo parlamentarno delo ne bo okrnjeno, potem ko je poslanska skupina zoper njega in njegova kolega Evo Irgl in Dejana Kaloha sprejela nekaj ukrepov, ker niso podpisali izjave o zvestobi stranki do konca mandata. Kot poslanec lahko sodelujem na vseh sejah odborov in to nameravam početi tudi naprej, je dejal.

Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob pravkar za skupno mizo zaseda s poslanci svoje stranke. Pogovor naj bi se vrtel zlasti okoli aktualnih zakonodajnih predlogov in predvsem predlaganih posvetovalnih referendumov, bržkone pa se ne bodo mogli izogniti niti nedavno napovedanim kadrovskim menjavam v premierjevi najožji ekipi.

Po zaključenem evidentiranju kandidatov za vodilna mesta SD pred volilnim kongresom za zdaj še ni poenotenja o favoritu za prihodnjo vodjo SD. Nekateri člani menijo, da bi se morala stranka še pred kongresom poenotiti o enem kandidatu, drugi si želijo demokratičnega boja. "Stranki dajem priložnost, da razmisli," pravi predsednica Tanja Fajon.

Mineva 30 let ustanovitve LDS, ki je nato skoraj desetletje dominirala na levem političnem polu. Njeni volivci se zadnja leta selijo tako med neopredeljene kot tudi k strankam novih obrazov. "Volivci, kar jih je še ostalo, se še vedno pojavljajo kot podporniki novih strank, a ne vedno vsi in ne vedno pri istih," pojasnjuje analitik Andraž Zorko.

Ocena dela vlade se je v primerjavi s februarjem, ko je bila najnižja v tem mandatu, še znižala, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je za Delo opravila Mediana. Delo vlade kot pozitivno ocenjuje manj kot 14 odstotkov vprašanih. Na volitvah bi tudi tokrat slavila SDS pred Svobodo, SD pa je uspelo precej popraviti rezultat prejšnjega meseca.

Od ponedeljka, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila pred volitvami poslancev v Evropski parlament, bo že mogoče vlagati kandidatne liste in oddati podpise podpore. Kandidature bo mogoče vložiti do 10. maja. Mesec dni pred volitvami, ki bodo v Sloveniji 9. junija, pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja.

Na evropskih volitvah bi SDS dobila štiri poslance, Gibanje Svoboda dva, SD, NSi in Levica pa po enega, kaže raziskava Mediane za Delo. Evropskih volitev se bo zagotovo ali verjetno udeležilo 81,1 odstotka sodelujočih, medtem ko se jih 14,8 odstotka zagotovo ali verjetno ne bo udeležilo, izhaja iz rezultatov, ki jih je danes objavilo Delo.

Evropska ljudska stranka (EPP) je danes na kongresu v Bukarešti potrdila predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko na junijskih evropskih volitvah. Von der Leyen je tako korak bližje novemu petletnemu mandatu na čelu komisije, saj se EPP glede na javnomnenjske raziskave obeta zmaga na volitvah. Na kongresu jo je podprla slovenska NSi, ne pa tudi SDS in SLS.

Pred aprilskim volilnim kongresom se bo v ponedeljek v SD izteklo evidentiranje kandidatov za vodstvena mesta. Oči bodo uprte zlasti v kandidate za mesto na čelu stranke, pa tudi glavnega tajnika. Predsednica SD Tanja Fajon odločitve o vnovični kandidaturi še ni sprejela, šef poslancev Jani Prednik pa je danes dejal, da si ne zapira nobenih vrat.

V Bukarešti se je danes začel kongres Evropske ljudske stranke (EPP), na katerem bodo predvidoma v četrtek predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen potrdili za vodilno kandidatko za junijske evropske volitve. Von der Leyen bodo na kongresu podprli delegati NSi, ne pa tudi v SDS in SLS, so danes potrdili v strankah.

Člani sveta največje vladne stranke Gibanje Svoboda bodo na popoldanski seji razpravljali o pripravah na evropske volitve. Skoraj na polovici mandata vlade in pred naslednjo politično bitko pa bo na dnevnem redu stranke premierja Roberta Goloba ob za koalicijo več odprtih frontah in pretresih v zadnjih mesecih tudi aktualno politično dogajanje.

Slabi dve leti po zadnjih volitvah v DZ se prav vse parlamentarne stranke soočajo z nižjo javnomnenjsko podporo, kaže raziskava Slovensko javno mnenje. Največji padec je zabeležila vladajoča Svoboda, ki je izgubila dve tretjini volivcev. Največ je sicer neopredeljenih volivcev, več kot tretjina vprašanih namreč ne ve, koga bi volili.

Nekdanji predsednik uprave Telekoma Cvetko Sršen je pred preiskovalno komisijo DZ o sumih nezakonitega financiranja strank zanikal posege v odločitve, kam se namenja oglaševalski denar. Verjame, da so bile odločitve v podjetju sprejete s tehtnim razlogom. Poudaril je še, da z denarjem niso razmetavali in da proračun za oglaševanje ni bil presežen.

Nekdanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović in nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot sta pred preiskovalno komisijo DZ o sumih nezakonitega financiranja strank zanikala, da bi poskušala vplivati na politiko oglaševanje v družbah, ki sta jih vodila.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter veleposlaništvo v Tel Avivu nista bila obveščena o nedavnem obisku predsednika SDS Janeza Janše v Izraelu, je na seji odbora DZ za zunanjo politiko potrdila državna sekretarka Sanja Štiglic. Glede domnevnih napovedih Janše o selitvi veleposlaništva v Jeruzalem je zatrdila, da vlada nima tega namena.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi Mediane za POP TV je pravosodna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Dominika Švarc Pipan predsednico SD Tanjo Fajon potisnila na rob političnega preživetja. Volivci pa imajo po poročanju POP TV očitno dovolj strankarskega "cincanja" Anžeta Logarja, prva na lestvici je namreč spet predsednica Nataša Pirc Musar.

Dobre tri mesece pred evropskimi volitvami so akterji na slovenskem političnem parketu že dodobra v pripravah, predvsem z izbiranjem kandidatov. Z oblikovanjem kandidatnih list so najbolj pohiteli v opoziciji, v koaliciji zaključujejo postopke evidentiranja. Aktivirale so se tudi zunajparlamentarne stranke, nekatere so že predstavile nosilce list.

Levica, ki jo po lanskem kongresu in nedavnem predlogu za razrešitev poslanca Mihe Kordiša z mest v delovnih telesih DZ pretresajo napetosti, končuje svojo notranjo krizo, ocenjuje nekdanji koordinator Luka Mesec. "Tisti, ki so stranko notranje razdvajali, uničevali, bučno odhajajo," je poudaril. Prepričan je, da je Levica na poti h konsolidaciji.