Na volitvah v Evropski parlament in posvetovalnih referendumih so volivci povedali svoje. Predstavniki organizatorjev kampanj pa bodo zdaj nestrpno čakali na rezultate. Nekateri so bili s kampanjo bolj zadovoljni, drugi manj, oster pa je bil danes prvak SDS Janez Janša, ki meni, da je pri organizaciji volišč prišlo do nepravilnosti.

Stranka SDS je umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, je ob začetku seje DZ, na kateri naj bi potrdili sklep vlade o priznanju Palestine, sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Parlament je nato začel razpravo, ki naj bi ji sledilo glasovanje.

Predsednik SDS Janez Janša je danes dejal, da dajejo s predlogom za posvetovalni referendum glede priznanja Palestine vladi čas za razmislek. "Predlog za posvetovalni referendum je akt, ki odloži odločanje za 30 dni," pa je dejal glede domnevne namere koalicije, da bi glasovanje v DZ vseeno izpeljala.

Vodja francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen je italijanski premierki Giorgii Meloni iz Bratov Italije predlagala združitev političnih skupin Identiteta in demokracija (ID) in evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu v desno skupino, ki bi bila lahko po volitvah druga največja v parlamentu.

Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, se je približalo stranki SDS Janeza Janše, je pokazala javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV. Aktualno vlado podpira 32,8 odstotka anketirancev, nasprotuje ji več kot polovica. Med strankami še vedno vodi SDS.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se kot vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah poteguje za nov mandat, vztraja pri možnosti sodelovanja s skrajno desnimi strankami iz Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Po več kritikah jo je pred tem posvaril še nemški kancler Olaf Scholz.

Po že dalj časa trajajočem nezadovoljstvu jeseniškega občinskega odbora Gibanja Svoboda z delovanjem občinske uprave je omenjena stranka, ki ima v občinskem svetu največ svetnikov, ob sredini seji občinskega sveta izstopila iz koalicije župana Petra Bohinca (SD). Odstopila je tudi podžupanja Sabina Mulalić.

Nezadovoljstvo z delom vlade Roberta Goloba ne raste več in tudi podpora strankam tako vladne koalicije kot opozicije se je ustalila na novi ravni. Delo vlade premierja Roberta Goloba kot neuspešno ocenjuje 62,3 odstotka vprašanih, 33,4 odstotka pa jih meni, da je vlada uspešna, kažejo rezultati majske raziskave Vox populi v Dnevniku.

Kampanja za volitve v Evropski parlament se je uradno sicer začela v petek, rezultat stranke Vesna, za katero bi aprila glasovala dva odstotka vprašanih, tokrat pa 4,3 odstotka, pa bi lahko pripisali dejavnostim pred evropskimi volitvami, kaže anketa Dela. Brez upoštevanja deleža neopredeljenih bi Vesna prestopila parlamentarni prag.

Po javnomnenjski raziskavi, ki so jo za časnik Delo ta teden opravili na inštitutu Mediana, bodo posvetovalni referendumi 9. junija na volišča pripeljali precej več volivcev kot ob zadnjih evropskih volitvah. Raziskava kaže tudi, da se bodo volitev v evropski parlament in referendumov v večji meri udeležili volivci vladnih strank.

Vlada premierja Roberta Goloba uživa največjo podporo v zadnjega pol leta, je pokazala javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV. Njeno delo podpira 35,3 odstotka, ne podpira pa 52 odstotkov vprašanih, kar je najmanj letos. Med strankami ima največjo podporo SDS, ki bi, če bi bile danes evropske volitve, dobila štiri od devetih slovenskih mandatov.

Če bi bile volitve v Evropski parlament danes, bi največ volivcev prepričala opozicijska SDS, ki bi s štirimi mandati podvojila trenutno število svojih evroposlancev, je pokazala javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV. Pred SD se je uvrstila zunajparlamentarna stranka Vesna, pred Levico pa prav tako zunajparlamentarna Resnica.

V SD so teden dni po volilnem kongresu tega danes tudi formalno zaključili. Delegati so z digitalnim glasovanjem izvolili še preostale člane vodstva stranke, in sicer sedem članov predsedstva ter člana nadzornega odbora, so v stranki zapisali na družbene omrežju Facebook.

Upravno sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo zunajparlamentarne stranke Pirati. Predlagala je, da bi ministrstvo za javno upravo naložilo upravnim enotam, da zagotovijo posebna okenca za overitev obrazcev podpore za kandidate na evropskih volitvah. Sodišče med drugim meni, da Pirati niso izkazali predpostavke težko popravljive škode.

V Slovenski nacionalni stranki (SNS), ki jo vodi Zmago Jelinčič Plemeniti, so se odločili, da stranka ne bo šla na evropske volitve, kljub temu da ji je uspelo zbrati zadostno število podpisov za vložitev kandidatnih list. Prav tako bodo volitve bojkotirali. Med volilnimi aktivnostmi so namreč uvideli, da je sodelovanje na volitvah nesmiselno, so sporočili.

Trend padanja podpore vladi in vladnim strankam, ki traja že nekaj zadnjih mesecev, se je ustavil in obrnil v drugo smer. Delo vlade premierja Roberta Goloba kot neuspešno ocenjuje 65,1 odstotka vprašanih, 30,3 odstotka pa jih meni, da je vlada uspešna, kažejo rezultati aprilske raziskave Vox populi v Dnevniku.

Novinarka in poznavalka politike Tanje Starič po tesni izvolitvi Matjaža Hana za predsednika SD pravi, da je ta pred težko nalogo, kako povezati različne frakcije v stranki. Prva velika preizkušnja zanj pa bodo že junijske evropske volitve. Strokovnjakinja za komuniciranje Damjana Pondelek pa izpostavlja, da se ugled in zaupanje gradita počasi.

SD bo danes na kongresu izbirala novo vodstvo stranke. Za predsednika stranke kandidirajo gospodarski minister Matjaž Han, ki v tekmo vstopa tik pred zdajci, vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, župan Ajdovščine Tadej Beočanin in evropski poslanec Milan Brglez. Glede na število kandidatov je možen drugi krog.

Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Herbert Kickl se je v okviru preiskave suma ruskega vohunjenja v Avstriji ogradil od Moskve. Kickl je v četrtek v parlamentu na Dunaju, kjer ga je zaslišal preiskovalni odbor, zatrdil, da osebno nima nobenih povezav z Rusijo. Svobodnjaki so sicer v preteklosti izražali naklonjenost v stališčih do Moskve.

Zunajparlamentarne stranke, ki želijo vstopiti v tekmo za poslanska mesta v Evropskem parlamentu, imajo še nekaj časa, da zberejo potrebne podpise volivcev za vložitev kandidatnih list. Ob tem jih več opozarja na slabo dostopnost storitev overjanja podpisov na upravnih enotah. Vesni je medtem uspelo zbrati potrebne podpise v pičlih treh dneh.