Anketa: kdo bi dobil volitve, kdo se spogleduje s presenetljivim vstopom v DZ

Če bi bile volitve to nedeljo, bi SDS volilo 22,7 odstotka vprašanih, potem ko jih je junija tako odgovorilo 21,8 odstotka. Podpora SDS tako še naprej raste, čeprav je bil julijski skok manjši kot junijski. Gibanje Svoboda bi na glasovnici obkrožilo 18 odstotkov anketiranih, kar je 0,4 odstotne točke več kot junija, ko je tudi največji koalicijski stranki podpora močneje narasla.

Skupaj bi obe trenutno najmočnejši stranki v državi obkrožilo 40,7 odstotka vprašanih, kar pomeni še večjo koncentracijo podpore kot junija.

Koalicijsko SD bi podprlo 5,8 odstotka vprašanih (junija 5 odstotkov). SD je tako po junijskem padcu spet nekoliko okrepila podporo. Rahlo je podpora zrasla tudi Levici, s 3,7 na 3,8 odstotka, padla pa je NSi in stranki Vesna, za kateri bi prav tako glasovalo 3,8 odstotka vprašanih. Manjša od opozicijskih parlamentarnih strank je junija uživala še 5,6-odstotno podporo, zunajparlamentarna Vesna pa 4,1-odstotno.

Za stranko Resni.ca bi glasovalo 2,7 odstotka anketiranih (junija 3,1 odstotka), podpora Piratom se je okrepila z 1,7 na 2,5 odstotka. Podpora SLS je po občutnem junijskem dvigu spet zdrsnila, s 3,3 na 2,1 odstotka.

Da ne vedo, koga podpreti, je odgovorilo 18,3 odstotka anketiranih (junija 15,6 odstotka), nobene stranke pa ne bi volilo 9,4 odstotka vprašanih (junija 9,8 odstotka).

Podpora vladi je v tem mesecu rahlo zrasla, s 34,4 na 36,2 odstotka. Hkrati je narasel tudi delež tistih, ki vlade ne podpirajo, in to s 47,8 na 51,6 odstotka. Neopredeljenih je 12,2 odstotka anketiranih.

V Mediani so za POP TV tik pred prvo obletnico lanske katastrofalne ujme preverili tudi mnenje volivcev o popoplavni obnovi. Da je ta neučinkovita, je odgovorilo 42,5 odstotka vprašanih, 29,6 odstotka jih je menilo, da je popolnoma neučinkovita. Skupaj je torej nezadovoljnih nekaj več kot 72 odstotkov anketirancev.

Pozitivno mnenje ima manj kot četrtina. Da je obnova učinkovita, jih je odgovorilo 21,6 odstotka, še 2,2 odstotka pa, da je zelo učinkovita.

Na lestvici priljubljenosti politikov je prišlo do spremembe na vrhu. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na prvem mestu s povprečno oceno 3,25 po enem mesecu spet zamenjala evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. Ta je zdaj drugi z oceno 3,01.

Tretji ostaja gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han z oceno 2,95, sledijo pa poslanec Anže Logar z oceno 2,84, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič z oceno 2,79, evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc z oceno 2,70 in poslanec NSi Jernej Vrtovec z oceno 2,69. V deseterici so še finančni minister Klemen Boštjančič z oceno 2,69 in novinki na lestvici, pravosodna ministrica Andreja Katič z oceno 2,63 ter vodja poslancev SDS Jelka Godec z oceno 2,62.

V nadaljevanju lestvice se je denimo na 12. mesto uvrstil predsednik NSi in novopečeni evropski poslanec Matej Tonin z oceno 2,56, mesto za njim je premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob z oceno 2,54. Na 16. mestu je predsednik SDS Janez Janša z oceno 2,40, 17. je zunanja ministrica Tanja Fajon z oceno 2,39 in 18. koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko z oceno 2,37.

Inštitut za raziskovanje trgov in medijev Mediana je raziskavo za POP TV izvedel med 22. in 25. julijem na reprezentativnem vzorcu 717 polnoletnih prebivalcev Slovenije.