Nova izhodišča za spremembe zakonodaje temeljijo na predlogu, pripravljenem v prejšnjem sklicu DZ, ki je med drugim predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu.
Golob je uvodoma dejal, da gre za pobudo, ki je na referendumu o uvedbi preferenčnega glasu dobila največjo podporo volivk in volivcev, zato so z njo tudi začeli, "ne glede na to, da je na videz najbolj kompleksna za izvedbo". Spomnil je tudi, da so se k temu zavezali v koalicijski pogodbi. Apeliral pa je tudi na vse politične stranke, da voljo ljudi, izraženo na referendumu, tudi spoštujejo.
Premier je ocenil, da je sprememba uresničljiva. Zanjo je potrebna dvotretjinska večina v DZ oz. 60 poslanskih glasov, zato bodo ob nasprotovanju SDS podporo iskali pri NSi.
"NSi predloga, ki je bil priložen k vabilu na ta sestanek, ne podpira," je dejal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Samo ukinitev volilnih okrajev na obstoječe število volilnih enot bi po njihovem mnenju prinesla centralizacijo in ne bi omogočila odločilnega vpliva volivca na sestavo parlamenta. Ta dva pogoja uveljavlja njihov predlog, pravi, in sicer da bi volilne enote iz sedanjih osem povečali na 18, iz vsake pa bi se v DZ volilo pet poslank oz. poslancev. Ta sprememba bi zahtevala tudi spremembo ustave in povečanje števila poslank in poslancev za dva, na 92, je predstavil. Odločilni vpliv volivcev pa bi zagotovili z absolutnim prednostnim glasom. O predlogu se je po njegovem mnenju večina političnih strank pripravljena pogovarjati.
NSi je v preteklosti načeloma podpirala uvedbo preferenčnega glasu, je izpostavil Golob, a so se v koaliciji zavezali, da bodo pri presoji predlogov NSi "zelo konstruktivni". "V kolikor bodo v NSi šli po poti tega predloga, je sprememba uresničljiva", je dejal. Če bi predloge začeli spreminjati, bo po njegovem mnenju to nemogoče. Do 10. septembra bodo tako počakali na pisni predlog NSi, v katerem bodo odgovorili na nekatere dileme, nato bodo stekli nadaljnji pogovori.
"Ko bomo ta predlog dobili, bomo lahko z vso gotovostjo trdili, ali so nameni za spremembo s strani vseh omenjenih strank iskreni in tudi ali je izvedba dejansko možna še v tem mandatu," je dejal. Najprej pa bodo iskali politični konsenz in dovolj veliko število glasov za spremembo, nato bodo v proces vključili tudi stroko, je napovedal. Tedaj bodo poskušali uskladiti tudi poglede glede tega, ali naj bo preferenčni glas absoluten ali relativen, zagotovo pa to ne bo točka, na kateri bi poskus spreminjanja volilne zakonodaje padel, je še dejal.
SD bo sledila volji ljudstva in podprla neobvezni relativni preferenčni glas, je po posvetu napovedal poslanec SD Damijan Zrim. "Koalicija pa ima omejeno število glasov in še vedno so mogoče nekateri poslanci, ki ne bodo upoštevali volje. Vse je torej na NSi, ki bo tukaj odločilni faktor," je dejal Zrim. Če pa do jeseni ne bo jasno, ali imajo 60 poslanskih glasov, potrebnih za spremembo zakonodaje, pa po njegovi oceni ni smiselno nadaljevati s procesom.
V Levici ocenjujejo, da je bil današnji posvet izhodiščna točka za nadaljnje pogovore. "Tisto, kar je ključno je, da so volivke in volivci na posvetovalnem referendumu, ki je imel relativno visoko udeležbo, s prepričljivo večino pritrdili temu, da si želijo takšen volilni sistem. Predlog, ki smo ga v DZ že obravnavali v preteklih letih je tako dobra osnova, dober začetek. Torej ukinitev krajev in uvedba relativnega preferenčnega glasu, podobno kot na evropskih volitvah," je navedel vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Po njegovih besedah je Levica tudi odprta za pogovore glede števila volilnih enot, če bi to pripomoglo k temu, da dosežejo potrebno dvotretjinsko večino. Prav tako pa bi slednje lahko pripomoglo tudi k večji raznolikosti kandidatov v luči geografske razdeljenosti, je ocenil.
"Po današnjem sestanku lahko rečemo, da skoraj zagotovo iz tega ne bo nič," pa je ocenil predsednik SDS Janez Janša. Meni, da bi glede na predloge volilni sistem spremenili na slabše, ukinitev volilnih okrajev v državi, katere eden od glavnih problemov je pretirana centralizacija, je močan korak v napačno smer. Razvojne razlike v Sloveniji bi se tako še povečevale, hkrati pa bi se še naprej povečevala razlika med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, meni. "Jaz mislim, da v slovenski javnosti ni nobene podpore za to, da se poveča število poslancev, hkrati pa tudi takšno povečanje volilnih enot pač ne predstavlja rešitve," je zavrnil tudi predlog NSi. SDS se namreč zavzema za dvokrožni večinski volilni sistem, ki je bil leta 1996 potrjen na zakonodajnem referendumu, "vendar ga je ravno strankokracija zaobšla s spremembo ustave in ta volja še vedno ni uveljavljena".