"Sprevrženo je, da se tiste, ki smo skušali in tudi uspešno pomagali pripeljati nujno potrebno zaščitno opremo v času največje stiske v Slovenijo in to ustrezne kakovosti in po najugodnejši ceni, sedaj meče v isti koš z različnimi vojnimi dobičkarji," se je predsednik SLS Marjan Podobnik odzval na očitke, da se je vmešaval v milijonske posle z zaščitno opremo.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na včerajšnji seji odbora DZ za zdravstvo direktorju doma starejših občanov Ljutomer Tomislavu Nemcu očital, da z njim ni mogoče delati in da ljudje tam nočejo sodelovati. Zato bodo po Gantarjevih besedah na ministrstvu naredili, kar bo treba, s silo ali brez nje. Nemec ob tem Gantarju očita skrajno nekorektnost. Direktorja je v bran vzela tudi stranka SLS. DSO Ljutomer je drugi v državi po številu okužb koronavirusom in tretji po številu smrtnih žrtev.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v stranki SLS, so v stranki zgroženi ob dejstvu, da jutrišnji shod, namenjen nasprotovanju predvideni prihodnji vladi, organizatorji imenujejo Shod proti koaliciji sovraštva. Nesprejemljivo za njih je, da se z nazivom »koalicija sovraštva« imenuje predvidena prihodnja vladna koalicija. Sporočilo v celoti objavljamo:

Temeljno poslanstvo SLS je, da naredimo vse, kar je v naši moči, tudi če morda kdaj od koga ne bomo v celoti razumljeni, da povežemo dobronamerne ljudi, je na prvem ljudskem srečanju v organizaciji SLS v Mariboru dejal predsednik stranke Marjan Podobnik. Udeležili so se ga tudi predstavniki NLS, s katero se skupaj pripravljajo na naslednje volitve.

Igor Gošte, kolumnist

Marjan Podobnik ne more biti rešitelj SLS, ker je po svoje njegova zgodba že izčrpana, pravi v intervjuju za Reporter sociolog dr. Matej Makarovič.

Politični sociolog Matej Makarovič je prepričan, da bo sedanja vlada izpeljala mandat do konca, saj ni nobene žele po predčasnih volitvah ali drugačni koaliciji.

Roman Žveglič je predvsem kmet, ki mu nikoli ni bilo vseeno, kaj se dogaja okrog njega. Z Ivanom Omanom in nekaterimi drugimi velikani slovenske politike je bil med ustanovnimi člani Slovenske kmečke zveze, deloval je v Sindikatu kmetov Slovenije in bil tudi poslanec državnega zbora.

Organizatorji protesta Rešimo Slovenijo v četrtek ne bodo zaprli mestnih vpadnic ali cest do vladnega poslopja. Kot so sporočili iz SLS, se je organizacijski odbor po celoviti obravnavi razmer v zvezi s Sovo in drugimi vsebinami, izpostavljenimi na shodu minuli četrtek, odločil, da aktivnosti tokrat ne bo organiziral.

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Slovenske ljudske stranke, ki želi stranko, ki jo je pred leti že vodil, popeljati nazaj med stranke, ki imajo svoje poslabnce v Državnem zboru.

Naš tokratni gost je bil Borut Korun, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika SNZ pri Slovenski ljudski stranki (SLS). Poznamo ga iz časa demokratizacije Slovenije, ko se je priključil takratni Slovenski demokratični zvezi (SDZ). Po njenem razpadu na leve demokrate in desne narodne demokrate se je priključil slednjim in kasneje po njenem zatonu k SLS, kjer je bil bolj aktiven na lokalni ravni.

»Valjenje krivde za situacijo, ki je posledica zgrešene politike vseh vlad v samostojni Sloveniji zgolj na vlado Marjana Šarca pa je podlo in za nas nesprejemljivo,« je o napovedanem protivladnem protestu dejal predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš. Predstavnikov Zelenih tako na protestu 10. oktobra v Ljubljani ne bo.

Ključno je vprašanje, koliko udeležencev bo uspelo SDS in SLS pripeljati na zborovanje. Tako bosta izkazali, kakšna je v resnici njuna teža.

Oktobra se v središču prestolnice obeta protest vrste civilnih iniciativ in političnih strank desnega političnega pola. Pod geslom Rešimo Slovenijo se bodo zbrale 10. oktobra. V kabinetu predsednika vlade pravijo, da ima vsakdo pravico organizirati shod. Nosilec protesta je nekdanji mariborski župan Franc Kangler v sodelovanju s SLS.

Največja vladna stranka LMŠ po septembrski anketi Vox populi še nekoliko povečuje vodstvo pred drugouvrščeno SDS, tretje mesto zaseda SD. Iz DZ bi izpadle SAB, SMC in SNS, bi se pa v DZ uvrstila SLS. Podpora vladi je nekoliko višja in presega 60 odstotkov, predsednik republike Borut Pahor pa ohranja primat med najbolj priljubljenimi politiki.

Nekateri akterji na politični desnici, zlasti v SDS in SLS, volivce še vedno nagovarjajo z obujanjem Demosa, slovenske pomladi in časov osamosvajanja. Na ta del slovenske zgodovine smo vsi ponosni, toda od takrat so minila skoraj tri desetletja.

Tako imenovani desničarji v Sloveniji so sledili navodilu Spomenke Hribar, da zdaj ni več enoumja, da je zdaj samo še pragmatizem, poudarja nekdanji poslanec SLS dr. Ludvik Toplak.

Ivan Oman je iz stranke SLS, ki jo je vodil Marjan Podobnik, zaradi istega Marjana Podobnika tudi izstopil. Prišel je v stranko Slovenski krščanski demokrati, kjer je bil po načelu nacionalne liste izvoljen v parlament (mandat 1992–1996).

V SLS ne pristajamo na osebno deskriditacijo in žalitve ljudi, ki so v življenju naredili tudi kakšno napako, so pa v odločilnih trenutkih demokratizacije in osamosvajanja vse svoje cilje podredili interesom Slovenije, so se v SLS odzvali na izjave premierja Marjana Šarca.

Ko smo se poslavljali od Ivana Omana sem se spominjal še nekaj plemenitih sodržavljanov, s katerimi smo skupaj doživljali razmere in čas in delovali v dobrem in slabem. Od nas so se poslovili in se umestili v hišo Pravičnih in zaslužnih, vsi v dobrem letu -- Andrej Capuder in Anton Drobnič, za njima pa še Alojz Rebula, potem Justin Stanovnik in Tomaž Pavšič, če omenim zgolj tiste prijatelje, ki smo se iskreno razumeli.