"Liberalno v smislu, da se država ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje, konzervativno pa v smislu, da se velja držati najprej preverjenih stvari, ne pa eksperimentirati, kjer za to ni potrebe," je v nagovoru po naznanitvi rezultatov glasovanja zbranim dejal Balažic.
Pri volitvah za predsednika stranke je bilo oddanih 79 glasovnic, od tega je 78 delegatov podprlo Balažica, ena glasovnica pa je bila neveljavna.
Stranko sicer čaka veliko dela. Prioriteta so prihajajoče lokalne volitve, veliko pozornosti bodo namenili temu, da bodo stabilizirali lokalno mrežo, potem pa sledijo priprave na državnozborske volitve, je ob robu kongresa Balažic dejal za STA.
"Če želimo iti naprej, moramo s starimi vzorci nehati. Danes smo z njimi de facto nehali. Ukvarjati se moramo s tem, kakšno Slovenijo si želimo in kakšne odgovore na ključna vprašanja bomo ponudili, ne pa s tem, kakšne zamere so se dogajale v preteklosti," je dejal. Meni, da je to edina in prava pot, ki jo morajo opraviti tudi na zmerni desni sredini.
Kongresa so se sicer med drugim udeležili tudi dosedanji predsednik SLS Marjan Podobnik, Janez Podobnik in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).
Balažic se je rodil 28. julija 1984, po izobrazbi pa je politolog. Znan je kot desnici naklonjen politični analitik, pred državnozborskimi volitvami pa je nastopal kot govorec gibanja Povežimo Slovenijo, v okviru katerega so na volitvah nastopile stranke SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati. Na volitvah so dobili 3,41-odstotno podporo in ostali pod parlamentarnim pragom.
Vodenje SLS prevzema od Marjana Podobnika, enega od soustanoviteljev stranke, ki pa mu je ni uspelo popeljati na pota stare slave. Položaj so mu jeseni 2018 namreč zaupali v upanju, da bo stranko, ki je po njegovem odhodu z vrha vse bolj tonila in leta 2014 izpadla iz DZ, tja uspel vrniti.
Podobnik je bil namreč predsednik SLS že od leta 1992, ko je bila Slovenska ljudska stranka ustanovljena s preoblikovanjem Slovenske kmečke zveze (SKZ), prve demokratične politične stranke v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Bil je že med soustanovitelji SKZ.
V letu 1992 je SLS dobila deset poslanskih mandatov, največji uspeh na volitvah v DZ doslej pa je ta desnosredinska stranka dosegla leta 1996, prav tako pod njegovim vodstvom, ko je dobila skoraj 20 odstotkov podpore volivcev in z 19 poslanci postala druga najmočnejša stranka v parlamentu, takoj za LDS. Vlado je tedaj sestavil Janez Drnovšek, Marjan Podobnik pa je postal njen podpredsednik, pristojen za koordinacijo med ministrstvi.
Na čelu SLS je Podobnik ostal do aprila 2000, ko se je stranka združila s SKD. Vodenje novonastale SLS + SKD Slovenske ljudske stranke je prevzel Franc Zagožen, Podobnik pa je postal njen podpredsednik. Ob združitvi je SLS izstopila iz Drnovškove koalicije in se pridružila novi vladi Andreja Bajuka, ki pa se je na položaju obdržala le do konca novembra 2000.
Pričakovanja SLS in SKD, da bosta v slovenskem političnem prostoru z združitvijo postali precej močnejši igralec, se niso uresničila, kmalu so nastale razprtije. Del SLS + SKD na čelu z Bajukom in Lojzetom Peterletom je tako ustanovil novo stranko NSi, preostanek pa se je že decembra 2001 odločil preimenovati nazaj v SLS.
Pod imenom SLS + SKD je stranka sicer nastopila na volitvah v DZ oktobra 2000, kjer pa je dobila le devet poslancev. Od takrat se je na čelu stranke zvrstilo več predsednikov, a na volitvah v DZ je dosegala vedno slabše rezultate. Neuspehom na volitvah so sledile tudi menjave na čelu stranke.
Podobnik se je na vrh stranke vrnil tik pred zadnjimi lokalnimi volitvami. Te so za SLS izjemno pomembne, saj je najmočnejša prav na lokalni ravni in ima med vsemi strankami največ županov. Na zadnjih volitvah jih je dobila 26, še nekaj njenih članov pa je bilo izvoljenih kot nestrankarski kandidati.