Demokrati najbolj ogrožajo prav NSI, in če bo stranka ostala pred vrati parlamenta, bosta poleg Vrtovca, Tonina in Ilca za to imela največ zasluge tako Logar kot Janša.

Včerajšnjega srečanja članov prijateljev in podpornikov NSI se je presenetljivo udeležil tudi njen ustanovitelj in dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle, ki naj bi obljubil vrnitev v stranko. Njegove vrnitve se veselita tudi oba kandidata za predsednika stranke, Jernej Vrtovec in Anton Harej. Kdo od njiju uživa podporo prvaka SDS Janeza Janše?

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Pred kongresom NSI 13. septembra so v stranki že stekli postopki evidentiranja kandidatov za vodstvene položaje. Glavna favorita za predsednika stranke sta podpredsednika in poslanca Jernej Vrtovec in Janez Cigler Kralj, oba sta bila ministra v prejšnji vladi Janeza Janše.

Zdaj že bivši predsednik SLS Marko Balažic še vedno ni pojasnil, kako je SLS v letu evropskih volitev pridelala več kot 200 tisočakov minusa.

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

Franc Čebulj, vidni član SLS in župan občine Cerklje na Gorenjskem, bi naredil križ čez svojo stranko

Prvo vprašanje vsake kampanje je (koalicijsko) povezovanje: kdo bi s kom in kdo s kom nikakor ne bi šel v španovijo – tudi pred volitvami. Predsednik SDS Janez Janša se je na kongresu stranke, ki mu je potrdil že deseti mandat, tem nenehnim poizvedovanjem leto pred volitvami izognil: SDS bo do takrat gradila samo koalicijo z volivci. Le še mi sami – Sinn Féin, kot temu pravijo Irci.

Na kongresnem govoru je prvak SDS Janez Janša pohvalil strokovni svet, ki je v dveh letih intenzivnega dela dokončal vladni program za naslednji mandat. V njem kot predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Janša je imel težavo, ker ni našel teme, ki bi mobilizirala ljudi – uspeh referenduma o dodatkih k pokojninam za zaslužne umetnike je zato vprašljiv. Kakšne so lahko posledice referenduma, kaj pomenijo spremembe na čelu SLS, se obeta zamenjava na vrhu Nove Slovenije in kakšen vpliv na slovensko politiko imajo kapitalska združenja in prostozidarske lože? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Minuli kongres SLS je pomenil poraz za prvaka SDS Janeza Janšo, ki je preko svojih medijskih podaljškov močno promoviral Nino Strah, za katero se je skrival nekdanji nosilec evropske liste Peter Gregorčič. Njegovi privrženci v stranki so bili popolnoma poraženi. Novi predsednici Tini Bregant ni niti čestital za zmago, čeprav je bila v njegovi zadnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Vodstvo SLS je še naprej odprto za pogovore o skupni listi z NSI Mateja Tonina, Fokusom Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Po kongresu SLS, kjer so na čelo stranke izvolili Tino Bregant, se znova vrstijo ugibanja o sodelovanju desnosredinskih strank na parlamentarnih volitvah prihodnje leto, za kar si javno prizadeva predsednik NSi Matej Tonin. Tudi Bregant verjame v razvojno koalicijo sorodnih strank, v novoustanovljenih Demokratih in Fokusu pa so še zadržani.

Kongres SLS je na čelo stranke izvolil Tino Bregant. Podprlo jo je vseh 93 delegatov, ki so oddali veljavno glasovnico. Dosedanji predsednik Marko Balažic in Nina Strah sta pred glasovanjem kandidaturi umaknila. Kongres so ob očitkih o rušenju in vnaprej dogovorjenem izidu zaznamovali postopkovni zapleti na čelu s predlogom za prekinitev kongresa.

V novem Reporterju pišemo o Nini Strah, javnosti povsem neznani mikrobiologinji, ki se poteguje za vodenje SLS. Razkrivamo načrt Petra Gregorčiča za vrnitev na politično sceno s pomočjo Strahove.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.