Čeprav četrta vlada Janeza Janše ne uživa podpore, je SDS prevzela primat na javnomnenjskih poizvedovanjih. Stranka je na svojem že 31. poletnem taboru v Bovcu prejšnjo soboto demonstrirala številčnost in notranjo povezanost. Organizirana je kot celosten ekosistem, ki skrbi za pomlajevanje. Zdajšnjo generacijo mladih je vodja SDS in predsednik vlade primerjal z generacijo pred letom 1991.

Pod pojmom celosten ekosistem Janeza Janše merimo na razvejan, med seboj tesno povezan in usklajen politično-medijski mehanizem, ki ga je vodja postavil v treh desetletjih za (ne)posredno komunikacijo z volivci, mobilizacijo in oblikovanje politične naracije. Najopaznejše je jedro stranke z izrazito hierarhično strukturo, ni pa mogoče spregledati – kar se je še enkrat rekordno množično pokazalo na bovškem taboru – dovolj zveste, motivirane in požrtvovalne terenske mreže.

Nova realnost

V domači in mednarodni politiki, v slovenski družbi ter v svetu geopolitike in vzpona političnega populizma, se stvari spreminjajo in za koga postavljajo na glavo. Denimo, svoj čas je leva sredina pod vladavino LDS nasprotovala skladu za pluralizacijo medijev, češ naj mediji preživijo na trgu, zdaj nas o tem prepričujejo v SDS.

V svetu, ki ga preoblikuje umetna inteligenca, klasične medije nadomeščajo algoritmi s svojo pristranskostjo, lažne novice (industrija dezinformacij) in (lažni) profili. V postresničnostni družbi je mogoče trditi karkoli. Oblikujejo se informacijski mehurčki, skupine enako mislečih, ki so do drugih zaprte, zato so uporabniki izpostavljeni tistim informacijam, ki potrjujejo njihova prepričanja, to pa poglablja družbeno polarizacijo in nezmožnost dialoga.

Facebook

Na pohodu je t. i. nova realnost, v kateri ni zveličavne orientacije med levico in desnico, čeprav se polarizacija zaostruje, s tem pa tudi zaupanje v institucije. Kar je veljalo za norost, postaja sprejemljivo. Danes šteje odmevnost in frekvenca, ne več modrost in olika, je v Večeru pribil Goran Novković.

Predsedniku SDS tudi zaradi njegove vztrajnosti ta nova realnost olajšuje nadzor diskurza na desnici. S tem preprečujejo poskuse načenjanja hegemonije SDS v desnosredinskem taboru. Tudi sicer se družbena in politična struktura na Zahodu, pa tudi v Južni Ameriki premika v desno. Po anketah Europola so bili mladi, kar je bilo malce spregledano, že v zadnjih dvajsetih letih v nasprotju s pričakovanji usmerjeni bolj desno.

Največja politična družina

Janez Janša stavi – še posebej zaradi lokalnih volitev – na množičnost privržencev. Tradicionalni poletni tabor v Bovcu je bilo zanj »najbolj množično politično zborovanje« oziroma »srečanje največje politične družine v Sloveniji«. Vnaprej se je zahvalil zbranim, ker bodo naslednje leto nanj pripeljali nove člane.

Leto pred državnozborskimi volitvami so zagnali kampanjo sprejemanja novih članov. V zadnjem letu so število članov povečali za četrtino; takšnega skoka niso napravili vse od leta 1996, se je v govoru pohvalil Janša. Kot je pred volitvami za Reporter dejal evropski poslanec Milan Zver, so v nekaj letih s 1500 članov zrasli na 10.000 članov. Februarja 1996 je stranka v anketi Večera prvič prehitela takrat ves čas vodilno LDS.

Facebook

Potem ko so pred slabimi desetimi leti začeli slavnostno sprejemati nove člane na sedežu stranke, zdaj podelitve članskih izkaznic selijo na druge primernejše lokacije, kamor pride vsak mesec nekaj sto ali celo 500 novih članov. V zadnjem letu je stranka povečala število članov za četrtino, tako da jih je zdaj 30 tisoč, je pred volitvami za Objektiv omenil njen šef.

Več kot precej za večstrankarske razmere. Zveza komunistov, katere član je bil prvak vladajoče stranke do izključitve leta 1983, jih je še leta 1989 štela prek sto tisoč. Prvo leto jih je bilo na taboru 12, nato 60, nekaj sto, nato nekaj tisoč, tokrat pa jih je prišlo 10 tisoč. In še več jih bo, je napovedal.

»Še vedno nas je premalo«

Čeprav jih je vse več, prvak »največje politične družine« spodbuja k nadaljevanju strme rasti. »Še vedno nas je premalo. Do naslednjega srečanja lahko vsakdo med nami prepriča še enega novega člana. Je to možno? Bomo to naredili?« je spodbujal k odzivu zbrano množico. Na vsaki seji lokalnih odborov je po naših informacijah na dnevnem redu kot stalna naloga vseh članov pridobivanje novincev. Vsak mesec, kot rečeno, prirejajo slovesne sprejeme; s tem navzven in navznoter kažejo svojo kadrovsko moč in vitalnost.

Organiziranost SDS presega klasično politično delo in se preliva v ustvarjanje subkulture ter močnega občutka pripadnosti. Prirejajo tudi druga srečanja odborov, športne igre in različne kulturne dogodke, ki služijo kot organizacijsko orodje za krepitev lojalnosti in povezovanje vodstva s članstvom na bolj neformalen način.

Facebook

Na njih se tako ali drugače zbira tudi denar, prodajajo knjige »domače« in še kakšne založbe ... Stranka je uspešna pri zbiranju denarja iz dohodnine – za leto 2024 je prejela nekaj več kot 50 tisoč evrov.

Sinhronizirani v realnem času

Lahko bi rekli, da je SDS organizirana kot celosten ekosistem. Ni stroge ločnice med političnim delovanjem, medijsko produkcijo in civilnodružbenimi gibanji. Pomembnejši strankini dogodki so organizirani okoli predsednikovega nagovora in usmeritev. Hierarhija je jasna, vodstvo deluje usklajeno, sprejete taktične in strateške zamisli se izvajajo.

Odlika SDS, do katere se je bilo težko prikopati, je močna in dejavna mreža občinskih odborov. Terenske aktivnosti oziroma priprava lokalnih odborov na volitve se izvaja že mesece vnaprej. Organizacija temelji na stalnem osebnem stiku s terenom, kar stranki omogoča hitro mobilizacijo podpornikov za referendume, proteste pa tudi prijetnejša druženja, piknike …

Facebook

Ko stranka sproži politično akcijo (denimo zbiranje podpisov za referendum), mediji v njenem vplivnem krogu prevzamejo logistično in propagandno podporo. V tej za slovenske strankarske razmere vrhunsko organizirani komunikacijski mašineriji so vsi deli (poslanci, lokalni odbori, medijski portali, podmladek in drugi) sinhronizirani v realnem času. Ta celostni pristop omogoča SDS, da neposredno, brez filtrov novinarskih uredništev, nagovarja, mobilizira volilno telo, obenem pa učinkovito narekuje agendo v celotnem slovenskem medijskem prostoru.

Napajanje ekosistema

Ekosistem vladajoče stranke se dobro desetletje napaja prek alternativnega medijskega prostora. Medijski kanali, ki narekujejo ali sledijo strankarski liniji, kot so Nova24TV, Demokracija, Planet TV in več kot 15 portalov, prikazujejo SDS kot visoko disciplinirano, terensko aktivno in ideološko homogeno organizacijo z močnim vertikalnim vodenjem.

To ni zastonj, financiranje alternativnega medijskega omrežja so vzele pod lupo opozicijske parlamentarne preiskovalne komisije. Ugotovitve so povedne, predvolilni učinek pa domala nikakršen. Naslednji element so družbena omrežja: aktivna uporaba platform (zlasti omrežje X, pa tudi Facebook in TikTok) za neposredno komuniciranje in narekovanje dnevnih tem, ob podpori mreže javnih in lažnih profilov ter spletnih vplivnežev.

Facebook

Prek tega ekosistema volivce dosegajo neposredno, brez posredovanja t. i. dominantnih oziroma osrednjih tradicionalnih medijev. Kritika preostalega medijskega prostora in svarila pred »globoko državo« stranki omogočajo visoko odpornost in trdno podporo jedrnih volivcev. Stranka se lahko ponaša z intelektualnim paraorganizacijskim omrežjem. Povezani komentatorji, takšni ali drugačni intelektualci in civilnodružbene iniciative, ki legitimirajo politična stališča.

Ugotavljajo, denimo, kako pozitivno jih je presenetil predsednik Resnice in državnega zbora Zoran Stevanović. Stranka je oktobra 2024 na vrh kmetijske in gozdarske zbornice (Cerkev v njej nastopa kot eden najvplivnejših subjektov v skupini pravnih oseb) postavila predsednika foruma za kmetijstvo in podeželje SDS Jožeta Podgorška in iz tega »fevda« izrinila SLS.

Prav s tem se je ob 36-letnici stranke marca lani pohvalil njen vodja. Na stranko je vezanega tudi nekaj visokega šolstva. Zaradi povezav SDS z gospodarskimi združenji so sindikati še vedno postrojeni na drugem bregu. Sodstva in tožilstva ne omenjamo, ju je pa predsednik v govoru, ko je omenil posebno tožilsko skupino Skok, ki da se bo lotila doslej »nedotakljivih« in »prvorazrednih«.

Merilo: kvote novih članov

»Še nikoli močnejši. #Team SDS,« je maja članstvu in lokalnim aktivistom sporočil Janša. In stroj se je zagnal. Na zadnjih lokalnih volitvah so dosegli daleč največje število mandatov v občinskih svetih, tako v mestih kot na podeželju. Edina nemajhna zadrega za stranko so župani v večjih mestih; župani SDS ne vodijo niti ene od 12 mestnih občin. V večjih mestnih središčih županujejo predvsem neodvisni kandidati s podporo volivcev ali kandidati levosredinskih strank.

Edina garancija, da bo slovenska barka plula v pravi smeri – večja blaginja, manj delitev na prvo- in drugorazredne, večji ugled Slovenije v svetu, konkurenčno gospodarstvo, več denarja za pokojnine in plače … –, je po besedah Janše v tem, da se »politična sila, zbrana na taboru, še okrepi, da izboljšamo rezultate prejšnjih lokalnih volitev – in predvsem, da nas je več.«

Janša je tu »razkril« interno navodilo. Kriterij za kandidiranje za člana občinskega in mestnih svetov je tudi ta, da tisti, ki ima realno možnost izvolitve, pridobi vsaj osem novih članov, kdor je uvrščen nižje na listi, pa vsaj enega.

Kot mrežni marketing

Če smo ga prav razumeli, bo stranka uspeh (mesto na listi) pogojevala ali že pogojuje s sposobnostjo rekrutiranja oziroma pridobivanja novih članov. Drugače rečeno, kdor bo zbral več novih članov, bo lahko uvrščen višje na listi in imel več možnosti za izvolitev. Je to res meritokracija, ki jo je ob tem na kratko omenil Janša? Kaj pa, če je nekdo dober strokovnjak, odličen pravnik ali inženir, a je bolj slab (morda nima časa) v rekrutiranju in zato pristane na dnu liste in bo neizvoljiv?

Kakorkoli, stranka tudi s to metodo rekrutacije raste. Če vsak resen kandidat pripelje osem ljudi, se lokalna baza eksponentno širi, kar malce spominja na mrežni marketing. Več članov pomeni več vplačanih članarin, več terenskih delavcev in več zvestih volivcev. Pa vendar, veliko novih članov, ki jih kandidati pripeljejo, je včlanjenih kar tako – gre za družinske člane ali prijatelje, ki so podpisali pristopno izjavo zato, da bi kandidatu pomagali izpolniti kvoto. So ti ljudje resnični politični podporniki?

Danijel Kovačič Grmek

Mladi po naši poti naprej

»Ni stranke v Sloveniji, ki bi imela boljši podmladek. Imamo generacijo mladih, ki je pretežno glasovala za SDS, ki je pogumna, ki ni odvisna od propagandnih ekranov, ki zna pretehtati in ki išče mesto v slovenski družbi, se je pripravljena za to tudi boriti,« je Janša na koncu nagovoril še člane Slovenske demokratske mladine.

Zdajšnjo generacijo mladih je primerjal s tisto pred letom 1991. »Zaradi generacije 1991 imamo državo, zaradi generacije, ki raste zdaj, pa Slovenija ne bo ostala le osamosvojena, temveč tudi osvobojena. Ni popuščanja. Svoboda Sloveniji! Ni več gibanja, zdaj se borimo za svobodo.«

Gibanje Svoboda, na katero je s temi besedami meril, ga je leta 2022 premočno porazilo, zdaj pa ga ni več, za svobodo pa se borijo oni – in to brez popuščanja. Eden od njegovih poudarkov v govoru je bila potrpežljivost: vsega ne morejo napraviti čez noč. Ni pa se spozabil in dejal, da potrebuje dva mandata, kot je na svojem vrhuncu dejal Robert Golob.

Pravi zmagovalec je, kdor se kot predsednik vlade vnovič zavihti na oblast. Janša se je izenačil v številu vlad, ki jih je sestavil (zadnje ne kot relativni zmagovalec), manjka pa mu še ta rekord. Še vedno pripada Janezu Drnovšku. Ali je Gibanje Svoboda preteklost, bomo še videli. Stranka drži visok rating, ki morda, za oceno je še prezgodaj, malce pada.

Delo še ni opravljeno

Če Golobove stranke res ni več (ali je ne bo več), bo izpraznjeni prostor zasedel nov odrešitelj, politiki novih obrazov pa so v SDS nasprotovali. Upravičeno. Ker smo sredi poletja, naj spomnimo na slikovito navedbo predsednika SDS, ki jo je slišal od nekoga v neki razpravi in si jo zapomnil: »Novi obrazi imajo efekt nudistične plaže – od daleč je videti vse zelo privlačno, ko prideš zraven, je pa to malo drugače.«

Facebook

A kaj je pravzaprav svoboda »svoboda Sloveniji«? Slovenija gotovo ni nesvobodna navzven, torej na neki način okupirana oziroma (neo)kolonizirana, temveč navznoter. In ne pozabimo, nepopustljivi kapitan Janez se bo upokojil šele, ko bo delo opravljeno – s sodelovanjem največje politične in srečne družine. »Srečna družina« (v izvirniku We're a Happy Family) je komad ameriške pank zasedbe Ramones iz leta 1977 na njihovem tretjem studijskem albumu Rocket to Russia. In res, rakete in droni letijo nad Rusijo. 1977 je tudi leto, ko se je predsednik SDS vpisal na študij obramboslovja.

okvir

Mesijanstvo in jeza

Ne glede na škandalozno brskanje po bančnem računu takrat novega predsednika Slovenske škofovske konference novomeškega škofa Andreja Sajeta v času tretje Janševe vlade (pred Sajetom je SŠK vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, v afero je bila neposredno vpletena dolgoletna grosupeljska svetnica SDS, zaposlena na uradu za pranje denarja) se je nadaljevalo pragmatično interesno zavezništvo.

Del omrežja cerkvenih organizacij (tudi njenih medijev) je sodeloval pri krepitvi hegemonije SDS na desnici. Župniki so odprli župnijske dvorane kandidatom na volitvah, denimo prek omizij Zbora za republiko. V Šiški, denimo, je na njem sodelovala kandidatka SDS Mojca Škrinjar, v Kranju je pogovorni večer v župnijski dvorani povezovala kandidatka SDS, predsednica krščanskega foruma Monika Gregorčič.

Na Radiu Ognjišče je frankolovski župnik p. Branko Cestnik pred dnevi med sedmimi naglavnimi grehi opozoril tudi na nadutost oziroma napuh, ki ga v slovenski politiki ne manjka. Samo mi smo poklicani, da vladamo! Le mi lahko odrešimo Slovenijo!

Mesijanski kompleks po njegovih besedah prihaja lahko z leve ali desne. »Če je napuh doma bolj na levi strani, pa je jeza bolj na desni,« se je lotil naslednjega greha. »Doživel sem udarce z leve in desne. Kadar sem bil tarča desnih, so bili udarci težji, bolj napadalni in jezni; imajo te celo za nekakšnega izdajalca. Politiki naj se pazijo – zaradi spirale maščevalnosti, ki ji ni nikdar konca.«

»Bogovi spet so nam vzravnali državno ladjo, v vihri razmajano!«

Stranke z močno ideologijo in avtoritativnim voditeljem delujejo kot sekularna religija; s pripadnostjo članov prevzemajo funkcije tradicionalnih verskih skupnosti. Gostitelj, predsednik bovškega odbora SDS Danijel Krivic je zbrane na taboru SDS nagovoril z družinskim besednjakom in metaforo SDS kot ladje: »Vsi, ki ste prišli, ste del naše družine. Mi smo družina, ladja, ki ima pravega kapitana, našega Janeza. Hvala, da vztrajaš in nas pelješ v boljšo prihodnost.«

KPV

Kdo bi v teh besedah nekdanjega vodje poslancev SDS prepoznal retoriko, znano iz propadlega režima, a je dobro pridati, da so psevdoreligiozne razsežnosti takšnih slavljenj odraz komunistične apropriacije krščanstva. Tudi sicer so se po besedah Matica Kocijančiča totalitarizmi 20. stoletja ideološko vzpostavljali skozi politično imanentizacijo tradicionalnih religioznih eshatologij, obenem pa so z vsemi razpoložljivimi sredstvi poskušali uničiti tradicionalno religioznost. (Antigona na Slovenskem, Literarno umetniško društvo Literatura, 2026)

A ustavimo se pri ladji, ki jo v sistemu liberalne parlamentarne demokracije vodi kapitan Janez. »Možje! Bogovi spet so nam vzravnali državno ladjo, v vihri razmajano!« pravi novi tebanski kralj Kreont v Antigoni. V Kreontovi prispodobi (znana je tudi pri Platonu), povzema Kocijančič, je država ladja, celo »rešilna ladja«, ki jo »vzravnajo« bogovi, oblastnik pa – v skladu s transcendentno-imanentno hierarhijo, ki so kontinuirano spušča iz sveta bogov v svet ljudi – prevzame njeno krmilo.

Vse druge dimenzije človeškega (in nečloveškega) življenja, ki potujejo na tej ladji, so v Kreontovi simboliki podrejene ladijskemu kapitanu, najbolj zaslužnemu za to, da ne potonejo. Ker je ladjo rešil pred potopom, zahteva popolno oblast. Za Kreonta je država (ladja) vrhovna vrednota, za Antigono pa so to božji, nenapisani zakoni – in ljubezen do brata.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter