Eden od glavnih govornikov v Potsdamu, kjer so se srečali člani stranke AFD in skrajni desničarji, je bil vodja avstrijskih identitarcev Martin Sellner, ki se je pred štirimi leti za podporo javno zahvalil prvaku SDS Janezu Janši, ko se je znašel v policijskem postopku.

Prvak SDS Janez Janša je v decembrski številki Glasila SDS obračunal s svojim poslancem Anžetom Logarjem, od katerega pričakuje, da do konca leta 2023 uredi statusne zadeve v poslanski skupini, kar z drugimi besedami pomeni, da jo bo moral zapustiti.

Ne Tatjana Bobnar, za strmoglavljenje podpore vladi in prvemu ministru so večinoma drugi razlogi. Z Robertom Golobom se je na dnu lestvic priljubljenosti politikov znašel tudi minister Luka Mesec, poleg Tanje Fajon (SD) podpredsednik vlade. Gibanje Svoboda se spreminja v podružnico Levice, ki ima vse bolj glavno besedo v koaliciji.

Jožeta Jerovška poznamo kot nekdanjega dolgoletnega poslanca Slovenske demokratske stranke. Ni »šparal« jezika, a je bil tudi za korekten pogovor in znal se je tudi pošaliti. Z nekaterimi, s katerimi je največkrat prekrižal meč, se občasno dobiva. Pred leti je za svojega strankarskega šefa dejal, da je tviter zanj prehiter medij.

Zakaj je padla podpora vladi, kaj bo z Logarjem in kaj bi pomenil njegov nastop na volitvah v Evropski parlament in nato v državni zbor sta v novi epizodi Reporter podkasta razpravljala odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Reporterja Igor Kršinar.

Prvaka SDS in NSi Janez Janša in Matej Tonin sta bila v ponedeljkovem pogovoru za TVS enotna v kritikah vlade Roberta Goloba, očitata ji neuspešno spopadanje z razmerami v zdravstvu in nerazumno obdavčevanje. Manj složnosti je pri medstrankarskih odnosih. Oba pa apelirata na Anžeta Logarja, naj se čim prej odloči o morebitni ustanovitvi stranke.

Naraščanje nezadovoljstva z delom vlade, ki se je izrazito stopnjevalo zadnje tri mesece, se je ob koncu leta ustavilo, kaže javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je za Dnevnik opravila Ninamedia. Podpora vladi sicer ostaja nizka, kot neuspešno jo ocenjuje skoraj 54 odstotkov vprašanih. Med strankami vodi SDS, največ pa je neopredeljenih.

Plahneti je začel še en novi obraz v politiki. V enem letu se je podpora premierju Robertu Golobu, njegovi vladi in stranki več kot prepolovila. Svoboda je postala privesek Levice, dialog z gospodarstvom pa iščejo Socialni demokrati. Obljubljene reforme so izpuhtele, namesto njih smo dobili nove dajatve in omejitve.

Polemične kolumne in izjave dr. Žige Turka, profesorja za ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter dvakratnega ministra v vladi Janeza Janše, mnogokrat razburjajo javnost ter sprožajo žolčne komentarje v medijih in na družbenih omrežjih. Lani je celo dobil bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta. »Nerazumna in nepoštena nagrada«, pravi dr. Turk, ko se srečava v njegovi svetli pisarni na fakulteti. Po stari novinarski navadi najin pogovor snemam. A snema ga tudi dr. Turk. To se mi še ni zgodilo v novinarski karieri. Očitno ima profesor z novinarji slabe izkušnje.

Največ medijske pozornosti sta bila v zadnjih dneh deležna dva po javnomnenjskih raziskavah najbolj popularna politika: predsednica republike N. Pirc Musar in predsednik Društva Platforma sodelovanja A. Logar.

Leta 2024 se bo očitno ponovilo leto 2013. V glavni vlogi bo spet komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo odstavljala predsednika vlade. Pred enajstimi leti Janeza Janšo, prihodnje leto Roberta Goloba. Janšo so odstavljali zaradi nepojasnjenega premoženja, Goloba bodo zaradi političnega vmešavanja v delo policije. KPK se pri nas ne ukvarja samo z integriteto in preprečevanjem korupcije, poskuša vplivati tudi na dnevno politiko. Po potrebi odstavlja tudi predsednike vlad.

V decembrski javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Delo opravila Mediana, sta vodilni stranki SDS in Gibanje Svoboda dosegli nižji rezultat kot novembra, najnižja pa je tudi ocena dela vlade v tem mandatu. Na vrhu Barometra priljubljenosti je poslanec SDS in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar, ki je dosegel tudi največjo rast ocene.

Na uspeh pri volivcih v Ljubljani in še nekaterih mestnih središčih lahko Logar pozabi, je prepričan Aleš Maver, zgodovinar in latinist, politični analitik.

Peter Sušnik, nekdanji predsednik mestnega odbora SDS v Ljubljani, želi od Anžeta Logarja slišati, ali odhaja iz SDS zaradi nestrinjanja s programom ali z vodstvom stranke?

V poslanski skupini SDS ob razburkanih odnosih med stranko in njenim poslancem Anžetom Logarjem o njegovem političnem dogajanju zatrjujejo, da slednje na vzdušje v stranki ne vpliva, orkester SDS pa da še naprej igra usklajeno. A hkrati poudarjajo, da mora tako stranka kot javnost vedeti, kakšni so nadaljnji Logarjevi politični načrti.

Prav nič velikega se (še) ni zgodilo, pa že leto dni je minilo. Ko so se ena vrata zaprla, druga se še niso do konca odprla. Anže Logar je eno leto po porazu na predsedniških volitvah naredil le dva koraka: ustanovil Društvo Platforma sodelovanja in odstopil s funkcije predsednika sveta SDS. Naredil je tisto, kar se od njega pričakuje. Vse teče po načrtu, samo še (predčasne) volitve se morajo zgoditi. Potem bo čas še za tretji korak, da bo iz društva nastala nova politična stranka.

V NSi ob v javnosti izraženih različnih pogledih SDS in njihovega poslanca Anžeta Logarja na politično delovanje slednjega poudarjajo, da se ne morejo znebiti "občutka, da so stvari dogovorjene". "Gotovo ne bi bilo prvič," je komentiral vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Obenem je ocenil, da je prenova slovenske desne sredine zdaj realnost.

Izvršilni odbor SDS ocenjuje, da ni nobenega dvoma več, da aktualni poslanec Anže Logar ustanavlja novo stranko, vendar ne predlaga njegove izključitve iz stranke oziroma poslanske skupine. Logar pa odgovarja, da zunaj stranke SDS ni sprejel nobene odločitve.

»K odstopu s čela SDS me je večkrat pozval Janša,« je v oddaji 24ur zvečer potrdil Anže Logar, poslanec SDS in predsednik Društva Platforma sodelovanja, ki je končno odstopil s položaja predsednika sveta stranke SDS.

Sprašujemo se, ali je odstop Anžeta Logarja, predsednika društva Platforma sodelovanja, s položaja predsednika sveta SDS razblinil kak dvom o njegovi iskrenosti postati avtonomen politični akter.