Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Janševega zemljišča ne bi preplačali, če ta ne bi bil predsednik vlade


Za Imos je bil nakup zemljišča predsednika vlade dobra poslovna odločitev, saj je v času njegove vlade z državo opravila 66,5 milijona evrov poslov. Gre za klasični primer korupcije, saj Janševega zemljišča ne bi nikoli preplačali, če ta ne bi bil predsednik vlade.

KRSINAR-pl.JPG
Primož Lavre
Igor Kršinar

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Zemljišče v Trenti je nameraval prodati, zato ga je že leta 2003 ponujal v prodajo družbi Imos, ki pa ga je ocenila na 20.367 evrov.

Dve leti pozneje, ko je bil Janša predsednik vlade, je cena njegovega skoraj ničvrednega zemljišča v Trenti zrastla za več kot 110.000 evrov. Družba Imos ga je bila pripravljena odkupiti, vendar po posredniku družbi Eurogradnje, v kateri je direktor Imosa Branko Kastelic imel desetodstotni delež. Janša je tako za zemljišče v Trenti dobil 131.390 evrov.

Janša je s kupnino od Trente in prodajo manjšega stanovanja v Ljubljani kupil večje stanovanje v Ljubljani, ki ga je pozneje prav tako prodal.

»Glejte, mafija je preblaga beseda za njih. Ker mafija spoštuje neka pravila, tukaj ni nobenih pravil. Tukaj gre samo za oblast. Tako da če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo. To je hujše od tega,« jim je odvrnil prvak SDS Janez Janša, ki se na celjskem sodišču brani očitkov o pomoči pri zlorabi uradnega položaja pri prodaji zemljišča v Trenti.

Janševe podpornike so na »spontani« shod vabili že dan prej, med drugim jih je vabil direktor in uradni največji lastnik njihove strankarske televizije Boris Tomašič. Toda na njihovi televiziji niso povedali resnice, zakaj se njihov prvak sploh zagovarja pred sodiščem.

1732624836-img-9754-1732624800922.jpg
Damijana Žišt
Shod Janševih podpornikov pred celjskim sodiščem - svojemu šefu slepo verjamejo.

Leta 1992 je Janša kupil zemljišče v Trenti za 1,1 milijona tolarjev, kar je v današnji vrednosti 4590 evrov. Šlo je za ostanke nekdanje kmetije, tri objekte, ruševine ali polruševine s pripadajočimi parcelami v skupni velikosti 15.613 m2, na katerih se ni smelo nič graditi.

Gre za klasični primer korupcije, saj Janševega zemljišča ne bi nikoli preplačali, če ne bi bil predsednik vlade.

To je bil najbrž tudi razlog, da je leta 2001 kupil bolj primerno parcelo v Bovcu, hišo z vrtom, za dobrih 6000 m2 veliko zemljišče je plačal 55.000 evrov. Zemljišče v Trenti je nameraval prodati, zato ga je že leta 2003 ponujal v prodajo družbi Imos, ki pa ga je ocenila na 20.367 evrov.

Dve leti pozneje, ko je bil Janša predsednik vlade, je cena njegovega skoraj ničvrednega zemljišča v Trenti zrastla za več kot 110.000 evrov. Družba Imos ga je bila pripravljena odkupiti, vendar po posredniku družbi Eurogradnje, v kateri je direktor Imosa Branko Kastelic imel desetodstotni delež.

Janša je tako za zemljišče v Trenti dobil 131.390 evrov, Imos pa je nato zanj družbi Eurogradnje plačal 146.625 evrov, s čimer je po mnenju tožilstva direktor Kastelic oškodoval svoje podjetje še za okoli 15 tisočakov. Janša je s kupnino od Trente in prodajo manjšega stanovanja v Ljubljani kupil večje stanovanje v Ljubljani, ki ga je pozneje prav tako prodal.

Za Imos je bil nakup zemljišča predsednika vlade dobra poslovna odločitev, saj je v času njegove vlade z državo opravila 66,5 milijona evrov poslov. Gre za klasični primer korupcije, saj Janševega zemljišča ne bi nikoli preplačali, če ta ne bi bil predsednik vlade. Navadni smrtniki, s katerimi Janša manipulira, da zanj protestirajo pred sodiščem, lahko o takem poslu zgolj sanjajo.

Aktualna vlada pa bi se morala vprašati, ali so sodišča, zdravstveni domovi, bolnišnice, šole, medijske hiše in podobno res prostori, pred katerimi bi morali biti dovoljeni shodi.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.