Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Tokratna raziskava Slovensko javno mnenje je pokazala, da največja volilna baza ostajajo neopredeljeni volivci, takšnih jih je kar 36,6 odstotka. Vprašani najbolj zaupajo univerzitetnim raziskovalnim centrom, vojski, policiji in predsednici republike. Vlada, DZ in politične stranke pa so se znašle na repu lestvice zaupanja v institucije.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

Andrej Hoivik (1993) živi v Podlubniku v Škofji Loki. Vpisan je v knjigo zlatih maturantov škofjeloške gimnazije. Izbirna predmeta na maturi sta bila kemija in sociologija. Ni študiral slednje, leta 2018 je magistriral iz organske kemije z nalogo Sinteza dvo- in večveznih ligandov iz substituiranih biciklo[2.2.2]oktenov in njihovih koordinacijskih spojin. A na funkciji poslanca, bi mu bolj koristila sociologija kulture.

Prvak SDS Janez Janša želi referendum o dodatkih k pokojninam kulturnikov zlorabiti za splošno glasovanje o zaupnici vlade. Toda na volišče bo moral pripeljati dovolj volivcev, da bo zakon zavrnjen. Po drugi strani so tudi njegove vlade podeljevale izjemne pokojnine po trenutno veljavnem zakonu brez preglednih kriterijev. Prav tako SDS niso nikoli motile izjemne pokojnine športnikov. Pišemo, kdo vse je dobil izjemno pokojnino in kdo bo zanjo lahko zaprosil po novem zakonu.

V SDS, predlagateljici referenduma o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, napovedujejo intenzivno kampanjo. Menijo, da je oditi na referendum ustavno zagotovljena pravica in tudi dolžnost državljanov. Prepričani so v zdravorazumsko odločitev volivcev, v pozivih Svobode k bojkotu pa vidijo "šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev".

Poslanci so se v parlamentu spet in spet razgaljali, razkazovali svojo ozkost, zaverovanost vase, predvsem pa javno »pripovedovali«, kako skrbijo zase.

Očitno bomo volivci 11. maja spet odšli na volišča. Državni zbor je razpisal referendum o dodatku k pokojnini za umetnike, ki ga je zahtevala SDS in za to zbrala več kot 47 tisoč podpisov.

Grosupeljski župnik Martin Golob bo danes v Vidmu pri Ptuju sodeloval na pogovornem večeru v organizaciji SDS.

Ukinili bomo ta zakon, ko pridemo na vlado. Tako vehementno Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, ob sprejemanju zakona o zdravstveni dejavnosti, hrbtenici zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba. Ko je pred tremi leti prišel na oblast, je Robert Golob ukinil skoraj vse, kar je sprejela tretja Janševa vlada.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Podpora vladi se je nekoliko okrepila, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Podporo ji je izreklo 30,8 odstotka vprašanih. SDS je podporo izrazilo 21 odstotkov in še vedno ostaja stranka, ki bi jo podprlo največ volivcev. Sledi Gibanje Svoboda s 15,2 odstotka. Robert Golob na lestvici priljubljenosti politikov ostaja na 20. mestu.

Poslanec NSI Jernej Vrtovec, ki naj bi po nekaterih napovedih pred volitvami na vrhu NSI nasledil evropskega poslanca Mateja Tonina, se je v intervjuju za Večer zavzel za otoplitev odnosov s prvakom SDS Janezom Janšo.

Po izgubi Domovine, ki jo je s pomočjo Aleša Štrancarja prevzel Janez Janša, skuša Nova Slovenija na noge postaviti nov medij Zanima.me. Pri tem NSi izdatno pomaga Mirko Mayer, ki se rad obrača po političnem vetru kot vetrnica in se je spet dal na razpolago novim gospodarjem. Pred leti je služil Marjanu Šarcu, nato se preko Zdravka Počivalška priklonil Janezu Janši, zdaj pa je spet našel zavetje pri Mateju Toninu.

Glede na napovedi predsednika SDS Janeza Janše iz minulega tedna bo SDS danes predčasno zaključila aktivno zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. V stranki so za STA potrdili, da bodo stojnice kmalu pospravili, oddane podpise pa prešteli v prihodnjih dneh.

Janez Janša ni sposoben normalnega vodenja, ker ni pripravljen poslušati ljudi, ki se z njim ne strinjajo, meni publicist in komentator Miha Kovač.

Največja opozicijska stranka bo imela kongres 24. maja 2025 v Ormožu, postopki evidentiranja kandidatov za vse funkcije pa so stekli 10. marca. Do 30. aprila morajo predlagati kandidata za predsednika stranke, za vse ostale funkcije pa do 15. maja 2025.

»Dojenje psa ni nobeno umetniško delo – za nagrado Prešernove sklada,« smo slišali v Tarči od enega vodilnih predstavnikov SDS. Pisoar tudi ne, pa vendar je eno najslavnejših in nenavadni del. Če je sploh delo – je le dobro produciran in propagiran koncept. Kipar in esejist Jiři Kočica je okoli njega spisal malce nenavadno delo in se prebil v ožji izbor za najboljši roman leta.