Sumljiva reakcija Janševih in Jelinčiča: pred leti ogenj v strehi zaradi grozilnih pisem, danes so ta menda slaba šala

V tedanjih vladnih strankah in njihovi podpornici SNS so v začetku leta 2022 zagnali hrup zaradi grozilnih pisem s priloženim nabojem, ki so jih prejeli nekateri vidni politiki vladnih SDS in NSi ter prvak SNS Zmago Jelinčič. Ko so kriminalisti ugotovili, da je pisma in naboje pošiljal vidni član SNS Teodor Goznikar, ga je Jelinčič izključil iz stranke, vpitje, kako ogroženi se počutijo, pa se je v vladnih strankah prenehalo. Zdaj zgodba dobiva drugo poglavje na sodišču in odziv oškodovancev iz SDS in SNS je nenavaden, a obenem zgovoren.

Kot je pred dnevi poročal Večer, član SNS in nekdanji poveljnik celjske civilne zaščite Teodor Goznikar, zaradi bolezni ni prišel na sodišče. Zoper njega so celjski tožilci maja 2022 na sodišče vložili obtožni akt, v katerem mu očitajo več kaznivih dejanj grožnje, saj naj bi oktobra leta 2021 in januarja 2022 nekaterim politikom poslal pisma z grozilno vsebino, v nekaterih je bil priložen tudi vojaški naboj. Na sodišče je prišel njegov zagovornik odvetnik Edi Ermenc.

Pogoji za začetek obravnave po poročanju Dnevnika niso bili izpolnjeni, večina oškodovancev je v sodni dvorani dejala, da ne vztrajajo pri kazenskem pregonu obtoženega. Sodnica Saša Kovačič je namreč vse oškodovance, ki so prišli na sodišče, povprašala, ali vztrajajo pri kazenskem pregonu Goznikarja.

Med tistimi šestimi, pri katerih je tožilstvo prevzelo pregon na njihov predlog, je le Matej Tonin vztrajal pri pregonu, Aleš Hojs, Vinko Gorenak, Zmago Jelinčič Plemeniti, Eva Irgl in Dušan Šiško (bil je poslanec iz vrst SNS) pa niso vztrajali pri nadaljevanju pregona, češ da vse skupaj ni bilo nič, kvečjemu slava šala. Večina oškodovancev, članov SDS, se je sicer opravičila zaradi službenih obveznosti.

Skoraj enoten odstop od pregona s strani SDS in Jelinčiča je nenavaden, če sedanjo nonšalatno vztrajanje, da se zaradi pisem niso počutili ogroženi, primerjamo z reakcijami oškodovancev. »Kaj se grejo, 'gospoda žlahtna', bomo hodili s pištolami naokrog?« je bil leta 2021 po prejetju pisma zaskrbljen Jelinčič.

SDS je ostro obsodila grožnje in zahtevala, da pristojne inštitucije zadevo vzamejo resno. Janša je zadevi izkoristil za napade ne posameznike in inštitucije, ki so mu šle v nos, ter izrazil pričakovanje, da bosta policija in tožilstvo odreagirala tako, kot sta v primeru groženje nekdanjemu premierju Borut Pahorju.

»Grozilno pismo sem prejel tudi jaz, vsebina pa je kar zgovorna. Po moji oceni gre za kaznivo dejanje grožnje, ki se po spremembi zakona lansko leto preganja po uradni dolžnosti in jaz sem to prijavil policiji. Pozivam tudi vse ostale, ki so to prejeli, da to prijavijo,« zaradi grožnje ni bilo do smeha vidnemu članu SDS Gorenaku.

Tedanji notranji minister iz vrst SDS Aleš Hojs pa je oktobra 2021 tvitnil fotografijo pisma z nabojem in dodal, da je vse skupaj predal policiji. Tvit je nato izbrisal, nakar se je razkrilo, da on Janša in Tonin pisem niso dobili na dom, temveč so bila prestrežena že na pošti – pošiljke zavarovane osebe, kar so vsi trije takrat bili, morajo namreč skozi rentgenski pregled. Hojs je še po tem vztrajal, da je pismo prejel na dom in da sta pošta in Center za varovanje v njegovem primeru zatajila.

Ko je policija odkrila pošiljatelja, je bila zadrega »ogroženih« velika. Jelinčič je bil menda šokiran, Janša pa je šel brskat po tviterju in izbrskal je nekaj Goznikarjevih tvitov, ki naj bi dokazovali, da je bil slednji simpatizer levih strank. Na njegovo smolo je bilo še veliko več tvitov, ki so dokazovali ravno nasprotno, da je namreč Goznikar na družbenih omrežjih eneergično simpatiziral s SDS – v enem primeru je celo Janša sam retvital Goznikarjevo objavo.

Zdaj bi v SDS in pri Jelinčiču radi vso zadevo zakopali. Zato, ker se jim ne da ukvarjati s tako »malenkostjo«, ker so v zadregi, da je eden njihovih storil tako šlamastiko, ali pa se bojijo, kaj bi lahko v sodnem procesu še prišlo na dan? Slednje si očitno želi tudi Matej Tonin. »Če nekdo pošlje 41 pisemskih groženj s smrtjo ter pošiljkam prilaga celo naboje, je ne le potrebno, ampak nujno, da se razišče ozadje. Da torej obtoženi pove, zakaj je to storil, in če ni šlo za njegovo idejo, po čigavem nareku,« je izjavil na sodišču ta teden.

Kriminalisti so v preiskavi še ugotovili, da je obtoženi Goznikar tudi sam podal predlog za pregon kot oškodovanec, saj naj bi se prepoznal na eni od fotografij, ki so bile priložene pisemskim pošiljkam z grozilno vsebino. Zato so zoper njega podali tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe.

Tožilstvo Goznikarju očita šestih kaznivih dejanj grožnje, ki se preganjajo na predlog oškodovanca in enainštirideset kaznivih dejanj grožnje, ki se nanašajo na najvišje predstavnike države, poslance, člane državnega sveta, člane vlade, sodnike ustavnega ali vrhovnega sodišča ter njihove bližnje in se preganjajo po uradni dolžnosti, očitajo mu tudi kaznivo dejanje krive ovadbe, poroča Večer.

Tožilka Maja Lajh bo po poročanju Dnevnika še presodila, če je smiselno pri obtožbi vztrajati ali ne. Po njenih besedah oškodovanci sami predlogov za pregon ne morejo umakniti, čeprav so izrazili to željo, saj se je zakonodaja vmes spremenila in gre za specifično situacijo.