Revija Reporter
Slovenija

Janša na referendumu prebudil volilne abstinente na Štajerskem. Jih bo tudi na volitvah prihodnje leto? (ANALIZA)

Igor Kršinar
2 956

12. maj. 2025 14:15 Osveženo: 14:36 / 12. 5. 2025

Deli na:

Janez Janša

Primož Lavre

Na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike je bila najvišja volilna udeležba v volilnih okrajih na Štajerskem, kjer je sicer na volitvah med najnižjimi. Povsod je relativno zmagala SDS, zdaj pa je tam dosegla najvišje odstotke proti zakonu. Največ nasprotnikov zakona je bilo sicer v Škofji Loki (96,37 odstotka), kjer je bila tudi volilna udeležba najvišja v državi (41,31 odstotka).

V Ormožu je bila na državnozborskih volitvah leta 2022 volilna udeležba med najnižjimi. Medtem ko je bila v državi povprečna volilna udeležba 70,97 odstotka, je bila v Ormožu 67,10 odstotka. Na tokratnem referendumu pa je bila udeležba med najvišjimi v državi. V Ormožu se ga je udeležilo 32,51 odstotka, kar je precej višji delež od 25,93 odstotka, kolikor je bila povprečna volilna udeležba v Sloveniji. SDS je pred tremi leti zbrala 30,52 odstotka glasov (v državi 23,48 odstotka), zakon pa je zavrnilo 95,43 odstotka volivcev (v državi 92,52 odstotka).

Podobno velja tudi za volilna okraja Ptuj 1 in Ptuj 3, kjer je SDS leta 2022 prejela 33,45 odstotka oziroma 34,32 odstotka glasov. Takrat je bila volilna udeležba podpovprečna (69,29 odstotka oziroma 64,79 odstotka), zdaj pa visoko nad povprečjem (34,07 odstotka oziroma 32,02 odstotka). Tudi zakon so v obeh ptujskih okrajih volivci nadpovprečno zavrnili z 95,83 odstotka oziroma 95,54 odstotka glasov.

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bo višja udeležba na referendumu v omenjenih okrajih povzročila tudi višjo udeležbo na državnozborskih volitvah, ali pa bo takrat volilna udeležba še nižja, ker bodo doma ostali najbolj razočarani volivci sedanjih vladnih strank.

Nadpovprečna je bila tudi udeležba v Lenartu, in sicer 28,52-odstotna, kjer se je volitev leta 2022 udeležilo 66,26 odstotka volivcev. Tam je proti zakonu glasovalo 95,68 udeležencev, medtem ko je SDS pred tremi leti tam dosegla 33,86 odstotka glasov.

Nad povprečjem so se referenduma udeležili tudi v Šmarjah pri Jelšah, in sicer z 26,89 odstotki, medtem ko je bila tam volilna udeležba na volitvah precej pod povprečjem, 64,83 odstotka. Zakon je zavrnilo 95,22 odstotka udeležencev, SDS pa je pred tremi leti prejela 26,24 odstotka glasov.

Precej boljša, a še vedno pod povprečjem, je bila na referendumu tudi udeležba v Lendavi, kjer je bila sicer najnižja volilna udeležba na državnozborskih volitvah. Takrat je na volišča prišlo 57,21 odstotka volivcev, tokrat pa 23,54 odstotka. SDS tam sicer ni zmagala, a je dobila 31,21 odstotka glasov, udeleženci pa so tokrat zakon zavrnili s 94,42 odstotka glasov.

Zelo visoka udeležba na referendumu je bila tudi v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Šentjurju, Mozirju in okraju Velenje 2, kjer sicer niso imeli težav z volilno udeležbo na državnozborskih volitvah. Povsod je bila udeležba na referendumu več kot 30-odstotna, zakon so zavrnili z več kot 94 odstotki, ponekod celo več kot 95 odstotkov glasov. Pred tremi leti je povsod tudi zmagala SDS z več kot 30 odstotki glasov.

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bo višja udeležba na referendumu v omenjenih okrajih povzročila tudi višjo udeležbo na državnozborskih volitvah, ali pa bo takrat volilna udeležba še nižja, ker bodo doma ostali najbolj razočarani volivci sedanjih vladnih strank.