Vlada bo danes nadaljevala obravnavo predloga interventnega zakona za pomoč po poplavah v začetku meseca ter ga po napovedih tudi potrdila in po nujnem postopku poslala v DZ. Predvideni so ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture, poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj ter ukrepi za pomoč občinam, gospodarstvu in prebivalcem.

V Črni na Koroškem dva tedna in pol po ujmi opozarjajo na nujnost čimprejšnjega čiščenja strug vodotokov ter vzpostavitve prevoznosti in varnosti na cestah. Županja Romana Lesjak glede plinovoda upa, da bo vzpostavljen do jeseni, v nasprotnem bodo morali iskati drugo ogrevanje. Medtem se je gradnja vodovoda od Mežice proti Prevaljam že začela.

Predsedniki parlamentarnih strank so na srečanju, ki so ga ocenili kot konstruktivnega, izmenjali poglede o predlogih ukrepov, ki bi jih uvrstili v interventni zakon za sanacijo poplav. Med danes omenjenimi ukrepi so solidarnostne delovne sobote, izdaja državnih obveznic in subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme.

Vlada je na seji za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, ki bo bdel nad obnovo po nedavnih poplavah. Za pripravo rešitev, ukrepov in izhodišč za obnovo bo skrbelo posvetovalno telo, njegovo vzpostavitev bo koordiniral priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je dejala ministrica Sanja Ajanović Hovnik.

Za sanacijo posledic ujme je po mnenju NSi potrebna predvsem debirokratizacija nekaterih postopkov, saj bi se lahko obnova prizadetih območij v nasprotnem močno zavlekla. Med drugim se zavzemajo za dvig povprečnin prizadetim občinam, takojšnjo vzpostavitev solidarnostnega sklada, odločno pa nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju gospodarstva.

Župan Kamnika Matej Slapar je za STA dejal, da so občani s pomočjo prijateljev in prostovoljcev že začeli s sanacijo škode. Najhuje je bilo v dolinah Črne, Kamniške Bistrice in Bistrice. Doline pa so povsem spremenile podobo v Tunjicah in v Lanišah, kjer so reke po besedah Slaparja nanesle prod v višini enega metra in zasule dele teh dolin.

Policija skupaj z drugimi službami pomaga odstranjevati posledice ujme. Med drugim so v občini Gorenja vas - Poljane pomagali pri čiščenju cest kar z vodnim topom. Gorenjo vas je dopoldne obiskal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je pozval ljudi k previdnosti pri sanaciji, pa tudi, naj bodo pozorni na nepridiprave.

Škoda po katastrofalni povodnji bo dosegla več milijard evrov, je v večernih informativnih oddajah povedal premier Robert Golob. Vlada se bo v torek posvetila novemu paketu ukrepov, tudi neposredno za ljudi. Na mizi bo tudi vprašanje novega rebalansa letošnjega proračuna. Samo za intervencijo bo država namenila preko 100 milijonov evrov.

Na upravi za zaščito in reševanje so od ponedeljka zvečer, ko so neurja z močnim vetrom, točo, udari strel in poplavami zajela Slovenijo in se nadaljevala ves torek, zabeležili 1979 dogodkov. Posredovali so gasilci iz 451 gasilskih enot. Pomoč pri odstranjevanju posledic neurja so nudile tudi komunalne službe in 102 pripadnika Slovenske vojske.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po informacijah portala 24ur ponovno ovadil nekdanje vodilne v Banki Slovenije, ki so decembra 2013 podpisali odločbo o sanaciji bank. Med ovadenimi je ponovno tudi nekdanji guverner Boštjan Jazbec.

Na železniški postaji Zidani Most je včeraj dopoldne stekla prva faza dviga 380-tonskega transformatorja, ki se je prevrnil v začetku januarja. Pri dvigu uporabljajo posebne nosilce, s katerimi bodo transformator postavili v pokončno lego. Popoldne so transformator dvignili posebno ploščad.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) mora do 1. oktobra izdelati načrt sanacije gozda na Krasu, ki ga je julija prizadel obsežen požar. V procesu izdelave načrta sanacije bo potekalo tudi ocenjevanje škode. Obnova gozda bo trajala več let, lahko tudi več desetletij. Gozd na območju požara bo dobil drugačno podobo, so za STA poudarili na ZGS.

Financiranje odškodnin razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic bank iz sredstev Banke Slovenije ni skladno s pogodbo o delovanju EU, v predhodnem odločanju Sodišča EU o skladnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s pravom EU meni generalna pravobranilka Juliane Kokott.

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji je prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ugotavlja ESČP. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Komunalno blato, ki so ga za zdaj uradno še vedno neznani storilci prejšnji teden nelegalno odložili na območju Pivole v občini Hoče-Slivnica in s tem povzročili ekološko katastrofo, naj bi prihajalo iz čistilne naprave Komunalnega podjetja Ptuj. Slednjo so namreč čistili ravno na dan, ko je bilo blato odloženo, danes poroča časnik Večer.

Upravni odbor Planinskega društva Mozirje je na petkovi seji začrtal prve korake za obnovitev Mozirske koče, priljubljene planinske postojanke, ki jo je popolnoma uničil požar, so sporočili. Sestanek s projektantko načrtujejo v ponedeljek, objavljena pa je tudi številka računa, na katerega lahko zainteresirani nakazujejo donacijska sredstva.

Na Bovškem noč ni prinesla novih plazov. Tamkajšnji poveljnik civilne zaščite Edi Melinc je za STA pojasnil, da se danes nadaljuje sanacija plazov, ki so se utrgali v soboto in so popolnoma zaprli nekatere ceste. Melinc upa in pričakuje, da bodo lahko do večera očistili sneg z večjih prometnih povezav.

Pristojne službe v domžalski občini nadaljujejo z intervencijami na terenu po večernem neurju s točo, ki je poškodovalo številne strehe, avtomobile in drugo premoženje. Na delu so že tudi zavarovalnice, saj je prijav škode ogromno. Na nekaterih avtomobilskih servisih je zaradi veliko poškodb že zmanjkalo nadomestnih vetrobranskih stekel.

Gmotna škoda po nedeljskem potresu v Zagrebu bi lahko dosegla dve milijardi kun (270 milijonov evrov), kažejo prve grobe in neuradne ocene hrvaške vlade, poročajo hrvaški mediji. Medtem poteka pregled poškodovanih poslopij, med katerimi so poleg številnih stanovanj tudi šole, vrtci, bolnišnice ter politične, kulturne in znanstvene ustanove.

Na širšem območju Kranja in drugod po državi, kjer je v torek in sredo pustošil močan veter, danes poteka odstranjevanje posledic neurja. Nastala je velika materialna škoda, zlasti zaradi odkritih streh, podrtih drogov in ograj ter uničenih vozil, na katera so padla drevesa. Na gimnaziji v Kranju danes zaradi odkrite strehe nimajo pouka.