Obnova požganega Krasa bo trajala leta

Na ZGS trenutno ocenjujejo, da je požar zajel 3610 hektarjev površine, od tega 2800 hektarjev gozda. Točne podatke o poškodovanosti gozdov bodo pristojni pridobili v procesu izdelave načrta sanacije.

Pri ocenjevanju škode bodo na ZGS uporabili letalske posnetke, ki jih bo zagotovilo ministrstvo za obrambo. Potrebni bodo tudi ogledi na terenu in pregledi z brezpilotnim letalnikom, ki ga ima na razpolago sežanska območna enota ZGS.

Sanacijski načrt bo izdelan za celotno območje požara. V načrtu, ki bo pripravljen na podlagi strokovnih izhodišč ZGS in drugih institucij, kot so Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za varstvo narave, biotehniška fakulteta in druge, bodo v največji možni meri upoštevani predlogi lastnikov gozdov in lokalnih skupnosti, so poudarili na ZGS.

Na podlagi načrta bo nato izvedena sanacijska obnova. Načrt bo opredelil območja za obnovo in vrsto obnove, dinamika obnove pa bo odvisna od naravnih razmer in tudi od razpoložljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala (sadik, semen), finančnih sredstev za sofinanciranje sanacijskih ukrepov in drugih dejavnikov.

Ob ocenjevanju škode in pripravljanju načrta sanacije so na ZGS, kot so navedli, "navdušeni nad veliko solidarnostjo prebivalcev Slovenije in sosednje Italije in pripravljenostjo pomagati pri obnovi Krasa". A trenutno prostovoljce prosijo za potrpežljivost.

"Čas, da posamezniki in organizacije pomagajo kraškim gozdovom z udeležbo na akcijah obnove gozda, bo ob izvedbi ukrepov, načrtovanih v načrtu sanacije - torej jeseni in naslednjo pomlad ter v prihodnjih letih," so še poudarili na ZGS.

V 17 julijskih dneh je pri gašenju požarov na goriškem in komenskem Krasu pomagalo več tisoč poklicnih in predvsem prostovoljnih gasilcev. To je bil največji požar v naravi v samostojni Sloveniji doslej. Prizadete so bile tri občine. Največ, 82 odstotkov vseh pogorelih gozdov, je v Občini Miren-Kostanjevica, deset odstotkov pogorišča sega v Občino Renče-Vogrsko, osem odstotkov pa v Občino Komen.

Približno polovica gozdov, ki so zgoreli na Krasu, so bili borovi gozdovi, ki so nastali ob velike projektu zasaditve Krasa konec 19. stoletja. Drugo polovico pa so pokrivali gozdovi toploljubnih listavcev, kot so črni gaber, mali jesen, puhasti hrast, cer, mokovec in lipovec, je v nedavnem pogovoru za revijo Financ Manager povedal pomočnik direktorja za strokovne zadeve na ZGS Aleš Poljanec.

Po njegovih besedah je cilj imeti mešane gozdove in vmes tudi nekaj borovih sestojev, pri tem pa je pomembno, kako so ti sestoji razporejeni v prostoru, da je požarna varnost obvladljiva in tveganje čim manjše.