Po ujmi iz proračuna že 453 milijonov evrov za pomoč in sanacijo

V najhujši naravni nesreči v zgodovini države je skupna škoda, ki poleg neposredno prijavljene škode po ujmi 4. avgusta obsega tudi obnovo, ocenjena na 9,9 milijarde evrov. Okvir za sanacijo in nadaljnji razvoj po ujmi bo začrtal zakon o obnovi, razvoju in zagotovitvi finančnih sredstev.

Obsežen zakonski predlog, ki v DZ začenja pot obravnave po nujnem postopku, se dotika vrste področij. Omogočil naj bi hitro obnovo in normalizacijo razmer ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Predlog zakona bo danes obravnaval parlamentarni odbor za finance, DZ pa ga bo potrjeval na redni decembrski seji, ki se bo začela v sredo. Če bo sprejet do konca leta, kot to načrtuje vlada, bo predvideno petletno obdobje veljavnosti začel s 1. januarjem 2024.

"Računamo, da bi bile vse ključne zadeve v teh letih urejene. Želimo pa si, da bi v prvih dveh, treh letih naredili kar se da veliko. Nekateri projekti oz. naloge pa bodo zanesljivo potekali dlje časa. Eno takih področij je sanacija vodotokov; tu bo proces zagotovo trajal več kot pet let," je v pogovoru za STA ocenil vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.

Predvidoma januarja program odprave posledic ujme

Ena ključnih nalog v naslednjem letu bo priprava programa odprave posledic naravne nesreče. Šefic pričakuje, da ga bo ministrstvo za naravne vire in prostor vladi v sprejetje predložilo januarja. Nosilci posameznih nalog v programu bodo nato pripravili operativne načrte dela s prioritetami in roki, da bodo lahko v nadaljevanju spremljali izvajanje nalog.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor so za STA pojasnili, da bo za odpravo posledic poplav in plazov iz 4. avgusta letos pripravljen program za obdobje petih let. V pripravi pa so tudi tudi programi za ostale letošnje vremenske ujme; ti bodo predvidoma triletni.

Za pripravo vseh programov bodo občine v kratkem pozvali k določitvi prioritet in ocen vrednosti obnove za posamezne objekte ter predvidene dinamike realizacije po letih. Priprava programov bo odvisna tudi od odzivnosti prizadetih občin, so še pojasnili na ministrstvu. Načrtujejo, da bodo programi predvidoma pripravljeni do konca januarja.

V ujmah prizadete občine so po izvedenih intervencijskih delih in prijavi škode v sistem Ajda že tudi pristopile k načrtom sanacije. Od ministrstva za naravne vire in prostor so do 4. decembra prejele dobrih 218 milijonov evrov predplačil, za katera so oz. morajo ministrstvu predložiti programe predvidene porabe.

Šefic: Državna tehnična pisarna dnevno dobiva nove zadolžitve

Med prvimi so predplačila dobile koroške občine, ki so ministrstvu že poslale načrte predvidene porabe in tudi pristopile k naročanju projektne dokumentacije. Pri aktivnostih, tako na projektih kot na terenu, pa si občine, posebej tiste s kadrovskimi omejitvami v občinskih upravah, želijo večje operativnosti državne tehnične pisarne. To je v zadnjem obdobju večkrat izpostavila županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Namen državne tehnične pisarne, ki je del vladne službe za obnovo, je prav aktivno vključevanje v konkretne projekte, svetovanje pri njihovi pripravi in izvedbi ter nadzor, je poudaril Šefic. Ob tem pa opozoril, da pisarna praktično dnevno dobiva tudi nove zadolžitve in prioritete, kot je denimo na Koroškem Nužijev plaz nad cesto Poljana-Mežica.

Še naprej bo, je poudaril Šefic, zelo pomembna naloga vladne službe in državne tehnične pisarne zagotavljanje največje možne podpore, da bodo vse aktivnosti potekale hitro in kvalitetno.

V ospredju ostaja tudi pomoč ljudem. Vlada je takoj po ujmi prizadetim prek Rdečega križa in Karitasa namenila 10 milijonov evrov, sledilo je izplačilo solidarnostnega dodatka na podlagi prvega interventnega zakona v skupni višini 43 milijonov evrov, prejšnji teden pa so stekla tudi prva predplačila za obnovo poškodovanih bivališč, v okviru katerih bodo prizadetim do konca leta skupno nakazali predvidoma okoli 30 milijonov evrov.

Če bodo zaznali potrebo po dodatnih ukrepih, bodo v prihodnje to tudi predlagali vladi. Sicer pa nameravajo nadaljevati in nadgraditi skupno delo s humanitarnimi in nevladnimi organizacijami, je še dejal Šefic.

V prvi polovici 2024 intenzivni postopki za najbolj izpostavljene objekte

Za prvo polovico leta 2024 je Šefic napovedal intenzivne postopke v zvezi z najbolj prizadetimi objekti oz. objekti na neposredno ogroženih in izpostavljenih območjih. "Izvesti moramo vse postopke tako, da bodo prizadeti lastniki dobili v čim krajšem času tudi alternativne rešitve," je poudaril.

Skupno je bilo v ujmi na različne načine prizadetih okoli 12.000 stavb, država in občine pa bodo morale po dosedanjih ugotovitvah poiskati nadomestne lokacije za okoli 335 prizadetih hiš. Za 80 objektov za zdaj velja, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo možna tudi gradnja v bližini.

Šefic pričakuje, da se bo sanacija objektov fizičnih oseb v prihodnjem letu večinoma končala, razen morda posameznih primerov, ko bo šlo za nadomestno gradnjo ali zelo poškodovane objekte.

Veliko dela še z vodotoki in plazovi

V prihodnjem letu je predvideno končanje interventnih ukrepov v vodotokih, rok za to je 30. junij. Hkrati bodo pripravljeni programi obnove po porečjih. "Pospešitev dela na tem področju je izjemno pomembna tudi zato, ker moramo vodotoke pripraviti za morebitne bodoče podobne situacije," je poudaril Šefic.

Velik izziv bodo plazovi, zlasti večji. Pri tem je po besedah Šefica predvsem pomembno zagotoviti usklajeno delovanje vseh vpletenih institucij, kot sta direkciji za vode in za infrastrukturo, državna tehnična pisarna s strokovnjaki in občine.

Poudarek bo tudi na cestni infrastrukturi, ki jo je potrebno usposobiti ne le za prebivalstvo, ampak tudi do te mere, da bo lahko tudi gospodarstvo normalno delovalo. Ob tem tudi del v ujmi prizadetega gospodarstva potrebuje nadomestne gradnje, je spomnil.

Poleg odvoza nevarnega mulja bo potrebno tudi čistiti zemljišča, poskrbeti za kmete, ki jim je ujma uničila kmetije, ter začeti izvajati ukrepe na področju kmetijstva. Na sanacijo čakajo tudi poškodovani kulturni objekti, je med drugim naštel Šefic.

Po njegovih besedah bo potrebna močna volja vseh za premagovanje ovir, ki so na poti obnove pričakovane. Hkrati se mu zdi pomembno javnost obveščati o vseh aktivnostih in rezultatih, saj bo obnova le tako imela podporo pri ljudeh. Šefic pričakuje, da bodo vsa ministrstva in vsi državni organi vzpostavili ekipe, ki se bodo ukvarjale s temi projekti, in da bo to prioriteta v slehernem ministrstvu in občini.