"Zbudilo me je grozno bobnenje, ko je potok valil avtomobile in nosil skale," je za STA povedal občan naselja Črna pri Kamniku Stane Leskošek. Pred vodo se je umaknil v hrib in šele po nekaj urah uspel navezati stike z neposrednimi sosedi. Po njegovih besedah občani Črne cel prvi dan niso imeli stika z oblastmi, kar je bilo najhuje. "Sem mislil, da drugi ljudje sploh ne veste, kaj se je zgodilo v Črni," se spominja. Šele drugi dan je zaslišal težko mehanizacijo, ki se je prebijala čez blato in plazove.
Cestne povezave do teh vasi so do neke mere usposobili v ponedeljek in jih naredili dostopne za težko mehanizacijo, interventna vozila in preskrbo z najnujnejšimi potrebščinami. Trenutno pospešeno odvažajo material, še vedno pa se približno 300 gasilcev trudi priti do nekaterih vasi, je navedel Slapar.
Komunalno podjetje Kamnik je v ponedeljek zvečer obnovilo del uničenega vodovoda, vendar bo iskanje napak na omrežju trajalo še nekaj časa, na določenih predelih Kamnika še vedno zmanjkuje vode, je povedal Slapar in dodal, da so tam gospodinjstvom namestili cisterne z vodo. Ponovno je bila speljana tudi elektrika, kjer pa to še ni bilo mogoče, pa so gasilci zagotovili agregate.
"Mleka, makaronov, riža, konzerv, vsega imamo dovolj," je naštel Leskošek. Vsi pa po njegovih besedah pogrešajo škornje, saj jim jih je voda ali odnesla ali namočila.
Kamnik se trenutno spopada tudi z ogromnimi količinami kosovnega odpada, uničenih je bilo tudi veliko avtomobilov, a Slapar še ni mogel podati ocene v konkretnih številkah. Sami kosovnega odpada ne bodo mogli predelati, pomagati bo morala država, je dejal.
"Takšne katastrofe v teh koncih še ni bilo in sami, brez pomoči države tega ne bomo zmogli," je ocenil Slapar. Prva točka sanacije je zagotoviti prevoznost, da bo življenje steklo v normalne tirnice, sledila pa bo trajna sanacija, ki bo po Slaparjevih navedbah trajala več let, saj bo treba te doline, struge rek in podporne zidove zgraditi znova.
Dodal je, da so na občini že začeli pripravljati rebalans proračuna in zamrznili vse nenujne zadeve ter pogodbe, ki jih še niso začeli izvajati, ter da so denar preusmerili v sanacijo.
Občino je včeraj obiskala predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Ponudili so celostno pomoč, ki zajema tako gmotni kot psihosocialni vidik, je za STA povedala Ogulin.
Županja Domžal Renata Kosec še ne more podati ocene škode po ujmah. Največ škode je bilo na državni infrastrukturi, sanacija mostu čez Kamniško Bistrico na Viru že poteka, prav tako sanacija struge reke. Nekaj škode je nastalo tudi na brveh v občinski lasti, je navedla za STA.
Sicer se je življenje v Domžalah že vrnilo v stare tirnice, zaradi poškodbe mostu je nekaj prometnih zastojev, v zaključni fazi pa je tudi odvoz kosovnega odpada na deponijo, je še povedala županja.
Sanacija še poteka v Trzinu, kjer je poplava povsem uničila občinski muzej, veliko škode pa so utrpeli vrtec, osnovna šola in strelsko društvo. Večnamenska dvorana, ki je še v fazi gradnje, na srečo ni utrpela hujših posledic, je za STA povedal trzinski župan Peter Ložar. Trenutno še iščejo rešitev za 70 vrtčevskih otrok, najverjetneje bodo morali zanje najeti zasebne prostore, je dodal.
Že v nedeljo se je s kosovnimi odpadki napolnila deponija v Domžalah, zato je Ložar prebivalce prosil, naj počakajo z individualnim odvozom, saj ga bo občina organizirala od vrat do vrat. Na tej točki se je zahvalil Mestni občini Ljubljana, ki jim je odprla vrata Regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO.
Slovenijo je v minulih dneh prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so opustošili dve tretjini Slovenije. Vodni pretoki se sicer umirjajo, a odtekla voda za sabo pušča porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, mnogi so ostali brez domov. Številni prizadetim v ujmi že pomagajo, pomoč je prišla tudi iz tujine.
