Neverjetno, a resnično: Janša našel pohvalne besede za Golobovo vlado

Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba je današnji sestanek z vsemi parlamentarnimi strankami pokazal, da znajo biti tudi politiki takrat, ko je to treba, enotni. "Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje in da bi ta obnova, ki zdaj sledi, dejansko dala zgled tudi bodočim generacijam, kako skupaj delati za dobro ljudi," je dejal.

Na današnjem srečanju so si izmenjali poglede predvsem na nabor ukrepov. Premier meni, da so z opozicijo zelo dobro usklajeni in da bodo prihodnji teden skupaj pripravili "zakon, ki bo še boljši". Gre za interventni zakon, ki je primarno usmerjen v tiste ukrepe, ki morajo imeti konkretne učinke že v septembru, je pojasnil premier, ki se je opravičil zaradi slabega glasu in besedo zato prepustil drugim predstavnikom strank.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon je napovedal, da bodo v poslanski skupini Svoboda pripravili dodatne ukrepe. Eden od teh je tudi izdaja državnih obveznic, prek katerih bi radi dosegli preusmeritev sredstev državljanov z bank v solidarnostni sklad.

Sicer pa se jim v Gibanju Svoboda zdi najbolj pomembno, da denarno pomoč državljani dobijo čim prej, da s predplačili pomagajo občinam, ki bodo igrale ključno vlogo pri izvedbi in koordinaciji sanacije, in da z vsemi vsemi razpoložljivimi stanovanji republiškega stanovanjskega sklada hitro premostijo bivalno težavo tistim, ki so izgubili dom.

Predsednica SD Tanja Fajon pa je izpostavila predlog solidarnostnih sobot, ko bi podjetja, ki bi se tako odločila, zaslužek sobotnega dela namenila v sklad za obnovo. Če bi bil predlog sprejet, bi bila solidarnostna vsaka druga sobota v mesecu oziroma štiri do konca leta je dodatno izvedela STA.

Dobrodelno bodo obarvali tudi bližajoči se Blejski strateški forum, tam zbrana sredstva bodo prispevali za obnovo poplav, je napovedala Fajon. Prav tako je za prihodnji teden napovedala sestanek z bankami in zavarovalničarji. Želijo namreč čim prej sestaviti finančno konstrukcijo sanacije po poplavah.

V opoziciji so pojasnili, da se mnogi njihovi predlogi podvajajo s predlogi koalicijskih strank. Po oceni predsednika SDS Janeza Janše je vlada "krenila v pravo smer z dvojnim pristopom", torej najprej s pripravo nujnih ukrepov, nato pa še s posebnim zakonom za obnovo. Ob tem je izpostavil vprašanje finančnih virov za odpravo posledic ujme. Meni, da bi Slovenija Evropski komisiji morala čim prej najaviti črpanje povratnih sredstev iz sklada za okrevanje za obnovo po poplavah. Veseli ga, da je Golob dejal, da vlada razmišlja v tej smeri.

Poslanec NSi in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec je sicer med navedenimi ukrepi izpostavil, da je pomembno še pred jesenskim deževjem sanirati vodotoke in urediti rečne struge. Zavzel se je tudi za ustanovitev solidarnostnega sklada, ki je lahko samostojen ali v okviru SID banke, za subvencioniranje obrestnih mer posojil za nakup novih strojev in opreme, ki bodo nadomestili uničeno, ter skrajšanje birokratskih postopkov. Nadomestne gradnje bi se morale po njegovem mnenju graditi brez pridobivanja gradbenih dovoljenj, "kjer smo že imeli obstoječa gradbena dovoljenja in so bila ta popolna in dobra".

Po Vrtovčevih besedah znamo ljudje ob tovrstnih katastrofah vedno stopiti skupaj, veseli pa ga, da je v tem primeru "znala stopiti skupaj tudi slovenska politika". Zagotovil je, da bo NSi igrala konstruktivno vlogo, "vse dokler ne bo zadnja hiša popravljena, zadnji vodotok saniran in zadnja cesta sanirana".

Tudi koordinator Levice Luka Mesec je pozdravil konstruktivnost opozicije na današnjem sestanku. Izpostavil pa je vprašanje financiranja, evropskih sredstev in vzpostavitve sklada za obnovo. Poudaril je, da je treba čim prej pomagati prizadetim krajem, da ljudje normalno zaživijo in začnejo delovati. Želi si, da bi današnja konstruktivnost trajala ne samo v času te krize, ampak tudi pri kaki drugi temi.

Na očitke, da v času covida-19 takratna opozicija ni bila tako konstruktivna, pa je Mesec odgovoril, da so bili v začetku zelo konstruktivni, ko pa se je začelo dogajati tudi "marsikaj, kar se ne bi smelo", je opozicija postala bistveno ostrejša. Ob tem je omenil napade na medije, svobodo in ustavne pravice, ki da jih je opozicija branila. "Tokrat vlada krize absolutno ne bo izkoriščala za to, da bi obračunavali z mediji ali pa da bi krčili ustavno dane pravice, tako da ne bomo opoziciji dali nobenega razloga za to, da bi pristopali kako drugače kot konstruktivno," je zatrdil. Po njegovih besedah mora biti vlada tista, ki s svojim zgledom kaže, kako se konstruktivno pristopa h krizi. Meni, da je vlada v zadnjih dveh tednih poslala tak signal zelo jasno, in ga veseli, da tudi opozicija to razume in sliši.