Donald Trump bi lahko na koncu pokopal še politično kariero Janeza Janše. Politik ne more sedeti na dveh stolih, v odločilnih trenutkih je treba izbrati stran. Ali si za Volodimirja Zelenskega ali za Donalda Trumpa, se danes vrti glavno vprašanje v svetu globalne politike, odgovor nanj pa lahko ima tudi močan vpliv na nacionalno, notranjo politiko.

Evropski voditelji so po ameriških volitvah očitno postali referenti, uradniki D. Trumpa, on odloča, oni se malo »zmrdujejo«, sestankujejo, na koncu pa je bolj kot ne tako, kot hoče ameriški predsednik, kaže, da ima tudi ruski predsednik V. Putin več besede od njih. O Evropi, o Ukrajini se pogovarjata kar sama, morda bodo kakšno besedo, a bolj za videz, lahko rekli še v Bruslju in ukrajinski predsednik V. Zelenski. In višje carine za Kitajsko, potem za Kanado, zdaj za Evropo. Včeraj Zelenski diktator, zdaj spoštovan. Vsak dan nekaj novega.

Nekdanji svetovni šahovski prvak Gari Kasparov je v španskem časniku El Pais posvaril pred ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. »Vsega je sposoben,« pravi Kasparov, sicer oster kritik Putina.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zvečer v govoru v kongresu napovedal začetek zlate dobe Amerike ter nizal in hvalil svoje dosedanje ukrepe po šestih tednih vladanja. Napovedal je prevzem Panamskega prekopa in omenil pismo Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je pripravljen na mirovna pogajanja.

Po Veliki Britaniji in Franciji je danes tudi Avstralija nakazala pripravljenost, da v primeru premirja med Moskvo in Kijevom v Ukrajino pošlje mirovne sile. Kot je dejal avstralski premier Anthony Albanese, je vlada pripravljena razmisliti o pošiljanju vojakov v morebitno mirovno misijo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si ne želi miru, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prepričan je, da bi nekdo moral ukrajinskega predsednika prisiliti k miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po zaostritvi odnosov še vedno pripravljen popisati dogovor o redkih zemljah z ZDA, je zagotovil po srečanju več evropskih in drugih voditeljev v nedeljo v Londonu. Po posrednih pozivih več ameriških republikancev je ponovno izrazil pripravljenost na odstop, a v zameno za članstvo Ukrajine v Natu.

Ideološko zastarela »realno politična« analiza nekdanjega predsednika Danila Türka, ki je Ukrajino razglasil za poraženko in trdil, da mora sprejeti diktat Trumpa in Putina, je zmotila tudi predsednico države Natašo Pirc Musar.

Direktni prenos tistega, kar so milijoni ljudi po vsem svetu 28. februarja gledali iz Ovalne pisarne, bo ostalo zapisano v zgodovini mednarodnih odnosov.

Rusija je danes izključila možnost kakršnihkoli pogajanj o statusu enostransko priključenih petih ukrajinskih regij, od katerih štiri sicer ne nadzoruje v celoti. V Kremlju trdijo, da so ta ozemlja "neločljivi del" Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo napovedal, da bosta z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim v petek v Washingtonu podpisala dogovor o redkih zemljah. Ta za zdaj ne vključuje varnostih jamstev, ki so za Ukrajino nujne. ZDA pa bi kljub navedbam Kijeva o ogromnih zalogah surovin lahko dobile bistveno manj, kot pričakujejo.

Severna Koreja je v rusko obmejno regijo Kursk, ki jo deloma zasedajo ukrajinske sile, napotila dodatne vojake, je v četrtek sporočila južnokorejska obveščevalna agencija (NIS). Točno število poslanih vojakov še ocenjujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Bog vpraša Busha, v kaj verjame. Bush mu odgovori, da verjame v svobodni trg in močno ameriško nacijo. Bog ga pohvali in bivšega republikanskega predsednika povabi, naj sede na njegovo desno. Naslednji pride Obama in Bogu odgovori, da verjame v moč demokracije in enakost pred zakonom. Bog je zadovoljen in demokratu reče, naj sede na njegovo levo. Potem pride Donald Trump. Bog ga vpraša, v kaj pa on verjame. Trump izstreli kot iz tipa: »Verjamem, da sediš na mojem stolu.«

V Kremlju so danes zavrnili možnost napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino, ki naj bi zagotovile izvajanje morebitnega prihodnjega dogovora o prekinitvi ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V ponedeljek je namreč ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bi imel težav s tem.

Krvave vojne v Ukrajini še ni konec, nekateri slovenski poslanci pa želijo ustanoviti skupino prijateljstva z agresorsko državo, ki je pred natanko tremi leti napadla suvereno evropsko državo.

»Ukrajina in Ukrajinci se morajo boriti, morajo vztrajati, na nas je pa da razumemo, da je njihov boj tudi naš boj,« je ob tretji obletnici ruske agresije na Ukrajino napisal nekdanji državni sekretar na Mors Damir Črnčec.

Rusija je pripravljena na pogajanja o vojni v Ukrajini, vendar se bo prenehala bojevati šele takrat, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi, je danes ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino med obiskom v Ankari povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Turški zunanji minister Hakan Fidan pa se je zavzel za vključenost Ukrajine v pogovore.

Z dogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini se morata strinjati tudi Ukrajina in Evropa, je glede pogovorov med ZDA in Rusijo povedala zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. O tem bo v torek v ZDA govorila tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem, je dejala danes pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Nihče se ne more izgovarjati, da nismo bili opozorjeni. Vrsta ljudi, ki so sedeli v vrhu prve vlade Donalda Trumpa, je trdila, da je njegovo razumevanje sveta v najboljšem primeru na ravni enajstletnika. Ali v bolj jedrnati obliki »tepec«, »butelj« in najbolj pogosto »idiot«.

Kaj občutimo ob novi obletnici ruske invazije na Ukrajino? Kot opazovalci smo v teh treh letih, kolikor traja vojna, prešli več faz čustev; od jeze in šoka, preko obsodbe zločinov in zločincev ter sočutja do žrtev, do vse večje otopelosti in sprijaznjenosti, da nimamo nobenega vpliva na dogajanje in da ne moremo prav ničesar spremeniti.