Pravno mnenje, ki ga je naročil predsednik programskega sveta RTVS Ciril Baškovič, zavrača očitke generalnemu direktorju RTVS Igorju Kaduncu iz pobude za njegovo predčasno razrešitev kot dvomljivo utemeljene ali premalo konkretizirane. Ob tem pa sklene, da bi bila lahko predčasna razrešitev na taki podlagi pravno sporna.

Skupina 13 programskih svetnikov RTVS predlaga predčasno razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca. Med drugim mu očitajo, da je zavod med 2017 in 2019 posloval z izgubo in da ni pripravil številnih dokumentov. Kadunc očitke zavrača in dodaja, da je resnični namen predloga tudi zamenja direktorjev programa ter uredništva.

»Raper Zlatko je pri tem nastopu izvedel provokacijo, ki izraža njegovo osebno stališče do uporabe zaščitnih mask,« je Razvedrilni program TV Slovenija odgovoril na pritožbo gledalke po nastopu Zlatana Čordića – Zlatka v oddaji Vikend paket, za katerega si je nadel razrezano masko (glej fotografijo).

Upravno sodišče je začasno zadržalo sklep vlade, s katerim je sredi aprila zamenjala nadzornike Radiotelevizije Slovenija (RTVS), so za STA potrdili na RTVS. Nadzorniki so zato včerajšnjo sejo prekinili. Torej se je ponovil scenarij izpred dveh mesecev, med nadzornike RTVS pa se vračajo Petra Majer, Matjaž Medved in Irena Ostrouška.

Na predloge novel treh medijskih zakonov - zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in krovnega medijskega zakona je prispelo skupaj 193 pripomb, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. Pripombe se dotikajo praktično vseh področij urejanja v novelah.

Razpravljavci na včerajšnjem posvetu pri predsedniku republike o vlogi Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so soglašali le v tem, da potrebujemo RTVS in da ta potrebuje spremembe. Njihove ocene kakovosti RTVS pa so bile zelo različne, v večini primerov nasprotujoče. Slišati je bilo tudi opazke, da so govorili drug mimo drugega, ne da bi se slišali.

Predsednik republike Borut Pahor v odgovoru na poziv Levice k spremembi petkovega naslova posveta o javnem servisu Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pojasnjuje, da naslov odraža željo po čim bolj jasni razpravi, v naslovu pa gre za vprašanje, in ne trditev.

Odvetnik nadzornika RTVS Matjaža Medveda Dino Bauk ob tokratni tožbi zaradi razrešitve nadzornikov pričakuje drugačen razplet kot v primeru iz leta 2012, ker se tokrat sklicujejo na drugo zakonsko podlago. Upravno sodišče je sicer sklep vlade z začasno odredbo zadržalo, v vladnih vrstah za zdaj uradno zapleta še niso komentirali.

Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo sklep vlade, s katerim je 16. aprila predčasno razrešila nadzornike Radiotelevizije Slovenija(RTVS) Matjaža Medveda, Ireno Ostrouško in Petro Majer, za preostanek mandata pa imenovala Boruta Rončevića, Antona Tomažiča in Draga Zadergala.

Programski svet RTVS na včerajšnji izredni seji ni potrdil predloga novega finančnega načrta javne RTV hiše ter sprememb načrta programskih vsebin za letošnje leto. Generalni direktor Igor Kadunc je po glasovanju ocenil, da je s tem zavod padel v veliko zagato. "Imamo programski načrt, ki ni pokrit v finančnem načrtu. Ne vem, kako naprej," je dejal.

Programski svet RTV Slovenija na izredni seji obravnava predlog finančnega načrta in predlog sprememb programsko-produkcijskega načrta za letos. V razpravi so se pojavili tudi pozivi k odstopu generalnega direktorja javnega zavoda Igorja Kadunca, medtem pa je pred sejo protest pripravil Aktiv delavcev in delavk v kulturi.

Nekdanji poslanec Zelenih in podpredsednik osamosvojitvene skupščine Vane Gošnik je leta 2016 začel z reklamacijami računa za plačilo prispevka za programe RTV Slovenije, ker meni, da javni zavod krši določbe 4. in 5. člena zakona o RTV Slovenija. Omenjena člena določata uravnoteženo in nepristransko poročanje, česar po njegovem novinarji RTVS ne spoštujejo.

Ali bo novela zakona o Radioteleviziji Slovenija res pomenila konec za ta javni servis, kot svari generalni direktor RTV Igor Kadunc. Pišemo o tem, kaj je narobe z RTV, pa tega predlog zakonskih sprememb ne rešuje.

Drevi so ponovno potekali že tradicionalni petkovi protesti. V prestolnici so se zbrali na Prešernovem trgu in od tam pot nadaljevali po ljubljanskih ulicah. Pohod so zaključili z ustanovitvijo "ljudske skupščine". Na Prešernovem trgu pa se je že pred protestom zbralo nekaj podpornikov vlade, ki so zaigrali na harmoniko.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na današnji novinarski konferenci zanikal nekatere očitke, da je s četrtkovim tvitom, v katerem je zapisal, da "ko nas bo dovolj veliko število nehalo plačevati RTV Slovenija prispevek, bo tega cirkusa okoli 'neodvisne in profesionalne' javne ustanove hitro konec", pozival k čemur koli nezakonitemu.

Sprememba medijske zakonodaje bi neodvisnost slovenskih medijev zlomila, se je evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) odzvala na predlog novele zakona o STA, RTV in medijih, ki ga je predstavilo ministrstvo za kulturo.

"S spremembo zakona o STA vlada prevzema nadzor nad imenovanjem ključnih ljudi agencije in s tem odpira vrata političnemu vplivanju na uredniško politiko medija. Zakon o RTV Slovenija pa financiranje javnega interesa v zasebnih medijih iz proračuna preko dela RTV prispevka prenaša neposredno na državljane," so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) kritični do medijske reforme, ki jo pripravlja ministrstvo za kulturo.

Ministrstvo za kulturo ne snuje le sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ampak pripravlja širšo medijsko reformo, ki bi vsebovala še spremembe zakona o medijih, zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, piše današnje Delo. Razkrivajo pa tudi nekaj ključnih predlogov.

Ministrstvo za kulturo je koalicijske partnerice seznanilo s predlogom možnih sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva, da bi del rtv-prispevka namenili financiranju še nekaterih medijev. V SDS rešitev podpirajo, za SMC je ideja vredna razmisleka, a želijo analize. NSi in DeSUS se o podpori še nista izrekli.

Osnutek sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki jih pripravljajo na ministrstvu za kulturo, predvideva rešitev, po kateri bi del rtv-prispevka razdelili med druge medije, poroča spletni Dnevnik. Na RTVS dvomijo v ustavnost takega posega.