Toda njegov bojkot plačevanje RTV prispevka ni bil uspešen, saj je RTV Slovenija na podlagi 393. člena zakona o davčnem postopku izterjala dolg tako, da ga je trgala iz njegove plače. »RTV Slovenija je poleg Fursa edini finančni organ, ki lahko neposredno izterja dolg, ne da bi se morala pred tem obrniti na sodišče in tožiti domnevnega dolžnika,« pravi Gošnik.

Kljub temu Gošnik še naprej ne plačuje RTV prispevka, javni zavod pa mu neplačani znesek še naprej trga od plače. Še vedno je prepričan, da nacionalka krši 4. in 5. člen zakona o RTV Slovenija: »Dokaz za to, da ne izpolnjujejo tega člena, je nedavna razprava o spremembah zakona o medijih, ko je bilo razmerje med nasprotniki in zagovornikih predlaganega zakona sedem proti enemu.«

Gošnik sicer meni, da je obstoječi zakon, ki ga je leta 2005 predlagal poslanec SDS Branko Grims, dovolj dober, vendar pa bi morali določiti sankcije v primerih kršitev zakona. Razočaran je tudi, ker ministrstvo za kulturo ni zakona pripravilo v smeri, da RTV prispevek ne bi bil več obvezen, ampak bi jo deloma prepustili trgu.

»Veliko ljudi je pričakovalo ukinitev RTV prispevka. Iz javnega zavoda bi morali izločiti stvari, ki so nacionalnega pomena, npr. simfonični orkester in dokumentacijo, nato pa zakodirati 1. in 2. program. Kdor bi plačeval naročnino, bi dobil ključ, s katerim bi lahko program odklenil. Ne bi pa smeli ljudi siliti, da plačujejo, česar ne želijo gledati. Ob tem pa bi morali zagotoviti tudi uravnoteženost in nepristranskost,« pravi Vane Gošnik.