Kriva je globoka država, so ogorčeni nesojeni nadzorniki RTVS, ki jih je ustavilo upravno sodišče

Vlada je nadzornike Radiotelevizije Slovenija (RTVS) predčasno razrešila s sklepom 16. aprila in na mesto Matjaža Medveda, Irene Ostrouško in Petre Majer za preostanek mandata imenovala Boruta Rončevića, Antona Tomažiča in Draga Zadergala. Medved se je zoper sklep pritožil na upravno sodišče.

Že leta 2012 je upravno sodišče odločalo o razrešitvi štirih nadzornikov RTVS s strani takratne vlade Janeza Janše, med katerimi je bil takrat tudi Medved, poleg njega pa še Nataša Koprivšek, Marjan Sedmak in Aljoša Štampar Strojin. Tožbo je zavrglo z utemeljitvijo, da zanje v tem primeru ni predvideno pravno varstvo, padla je tudi na vrhovnem sodišču.

Kot je za STA pojasnil Medvedov odvetnik Dino Bauk, je tokrat tožba na upravno sodišče vložena po drugačnem postopku. Takrat je bila namreč vložena po 2. členu zakona o upravnem sporu, pri čemer je sodišče ugotovilo, da zakon ne predvideva pravnega varstva zoper sklep o razrešitvi. To ne pomeni, da je bila takratna razrešitev zakonita, je poudaril Bauk in pojasnil, da je sodišče že takrat nakazalo možnost drugačne poti.

Tako so tokrat tožbo vložili na podlagi 4. člena zakona o upravnem sporu, ki omogoča tožbo zoper vsako oblastno dejanje, ki je nezakonito in krši človekove pravice. Gre za subsidiarni upravni spor, je pojasnil Bauk. Prepričan je, da je vlada z razrešitvijo nadzornikov, ki ni predvidena v zakonodaji, storila nezakonito dejanje oziroma da gre za samovoljno oblastniško ravnanje.

Upravno sodišče je sicer pred leti odločalo tudi o primeru nadzornice, ki jo je razrešil DZ, in tožbo zavrnilo. V njej pa je med drugim zapisalo, da biti član nadzornega sveta RTVS ni pravica posameznika, zaradi česar tožbeni ugovori o kršitvah ustavnih pravic tudi v okviru presoje na podlagi subsidiarnega upravnega spora iz 4. člena zakona o upravnem sporu niso utemeljeni.

Kot je pojasnil Bauk, je bilo v tej zadevi subsidiarno pravno varstvo uveljavljano podrejeno, primarno je šlo še vedno za tožbo po 2. členu. Tudi utemeljitev kršitve ustavnih pravic ni bila enaka, je pojasnil.

Ob tem je dodal, da so različni tožbeni zahtevki različno argumentirani in da lahko različni sodni senati sprejmejo različne odločitve glede podobnih zahtevkov. "Sodna praksa je živa stvar, ki se razvija (še posebej v pojmovanju ustavnih pravic se mora), tako kot bi se morali tudi demokratični standardi, pa smo, žal, namesto razvoja in napredka, na tem področju priče njihovemu cikličnemu degradiranju," je še komentiral.

S tem, ko je tokrat začasno zadržalo sklep vlade o razrešitvi, je upravno sodišče po Baukovem prepričanju pokazalo, da obstaja velika verjetnost, da je razrešitev nezakonita. Na sodišču so jim, kot je dejal, pojasnili, da zahteve za začasno zadržanje niti ni treba vložiti, saj o tem odločajo po lastni presoji. "Sodišče je ocenilo, da bi imela očitno seja v nezakoniti sestavi nepopravljive škodljive posledice tako za razrešene nadzornike kot za javni interes," je navedel.

Ob tem je potrdil, da so sodišče obvestili, za kdaj je bila sklicana seja nadzornega sveta v novi sestavi, da je lahko svojo odločitev sprejelo še pred sejo. Seje nato nadzorni svet ni izpeljal, odločitev sodišča so namreč prejeli tik pred začetkom.

Nekateri so v odzivih na odločitev sodišča omenjali globoko državo, Bauk pa glede tega meni, da se sodnemu omejevanju samovoljnih ravnanj izvršilne oblasti pravilno reče pravna, in ne "globoka" država, da pa pogosto prav tisti, ki govorijo o globoki državi, ravnajo na način, ki ga sami pripisujejo nekomu drugemu.

Tomažič je namreč v sredo, ko so pred sejo nadzornega sveta prejeli odločitev upravnega sodišča, na Twitterju zapisal, da je na lastni koži občutil, kako deluje globoka država. Rončević pa je prav tako na Twitterju pojasnil, da je odločitev sodišča prispela manj kot eno uro pred sejo. Med drugim je dodal, da so mu trije člani nadzornega sveta "rekli, da do sedaj niso verjeli, da globoka država obstaja".

Z odločitvijo upravnega sodišča o začasnem zadržanju vladnega sklepa, na katero se lahko sicer še pritožijo, je, kot kaže, otežena možnost, da bi nadzorni svet podal predlog za razrešitev generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca. Ta možnost se je namreč nakazovala z imenovanjem treh novih članov nadzornega sveta, kar razkriva tudi stališče enega od njih. Tomažič je namreč za portal Časnik.si zapisal, da bi bilo treba nujno zamenjati trenutnega generalnega direktorja, saj da se je v zadnjih letih "trmasto branil izvajati sklepe in pozive nadzornega sveta RTVS po racionalizaciji in izogibanju izgube, kar je pripeljalo celo do potrebe po sanaciji zavoda". Obenem je izrazil tudi prepričanje, da je "trenutna povsem očitna 'vojna proti vladi' brez dvoma dirigirana s samega vodstva, predvsem najvišjega".

Je pa obenem zapisal tudi, da je "predlagal svoji stranki Novi Sloveniji, da ne podpre predlaganih sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija, saj je nepotreben, ker bo s takšnim parcialnim pristopom le oslabil financiranje in s tem tudi funkcioniranje obstoječega javnega zavoda". Tudi predlagane spremembe zakona o Slovenski tiskovni agenciji se mu zdijo nepotrebne.